prijateljstvo moški-ženska
To, da smo ljudje socialna bitja, je res, a zato so dovolj znanci, kolegi ipd. Bolj sem mislil na tiste res taprave prijatelje, ko se recimo z njimi lahko čisto vse pogovoriš, jim čisto vse zaupaš, največkrat tudi stvari, o katerih s svojim partnerjem iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne govoriš in ki je njihov pogled na svet recimo bližji tvojemu, kot pa pogled tvojega partnerja (kar lahko z leti v zvezi postane zelo moteče).
Primerjava z otrokom ni ravno najbolj na mestu. Moram pa rečt, da sem tudi take izjave že slišal in to iz ust neke mame.
Seveda naj v zakonu ne bi izgubljali svoje identitete. Je pa žal v večini zakonov tako, da največkrat vedno nekdo nekaj izgublja. Eden bolj, drugi manj, vsekakor pa oba. In ko se tega začneš zavedati, začneš to iskati drugje.
Ce ti zakonec pomeni tudi edinega prijatelja in vse drugo, potem cedalje bolj visis na njem in on se prej ali slej zacne pocutiti utesnjenega. Vsak mora imeti svojo identiteto in svoj mali krogec zadev (kaksnega prijatelja, kaksen samo svoj hobi), saj ne mores utopiti sebe v drugemu, vsaj ne s pozitivnim rezultatom.
mogoče zaradi osebnostnih lastnosti našega partnerja, pač, odvisno od posameznika do posameznika: ljubosumnost, nekomunikativnost, naveličanost… , vsekakor pa sem mnenja, da s tem, ko ima partner tudi prijatelje ki jim lahko zaupa, ni nič narobe. Še enkrat poudarjam pomembnost tiste meje, katere se morata obadva zavedati in zavestno je ne prekoračiti, to pa vsekakor pomeni tudi odrekanje. Odrekanje Česa? Spet odvisno od vsakega posameznika, je tako?
Lep dan vsem, navkljub dežju
sandra S.
Prav imaš , primerjava z otrokom res ni najbolj primerna , se opravičujem. Sem pa hotela z njo ponazoriti mojo misel , da potreba po prijateljih ne pomeni nujno , da drugje iščeš to , kar te pri partnerju moti in si zaradi tega potiho razočaran.
Tudi nisem tvojega mnenja , da v zakonu izgubljaš. Nasprotno . Sama sem v svojem zakonu veliko pridobila – po čustveni in osebnostni plati, da o otrocih niti ne govorim. Prijatelje pa imam že ves čas , pa tudi nekaj novih sem našla.
Potrebujem jih tudi zato , da z njimi delim svoje tegobe in svoje radosti , pa vsa tista zanimanja , ki niso moževa . Pa ga nimam zaradi tega nič manj rada niti nisem nad njim razočarana . Preprosto sprejemam njegovo drugačnost in se nisem pripravljena zaradi tega odpovedati svojim zanimanjem . Prav tako pa tudi poplnoma razumem in podpiram njegove interese – skratka njega kot samosvojo osebnost.
lp N.
Odlično, če ti to uspeva in če je takega mnenja tudi tvoj mož. Ko pa že govorimo o zanimanjih, ki so samo naša, spomnim se besed moje dobre prijateljice (takrat še vezane), ko mi je potožila kako nima nikogar, ki bi tudi te stvari doživljal tako kot jih doživlja ona, ki bi se skupaj z njo veselil uspehov itd, itd. Njena veza je tao temeljila izključno na vsakdanjih stvareh, in se, jasno, ni obdržala.
Ja , mislim , da nama uspeva .
In seveda moj mož misli enako , ravno ujemanje v mišljenju in pogledih na življenje , družino … je bilo temelj najprej najini zaljubljenosti in potem zakonu.
He ,he , ti pa čisto potiho priznam , da je ravno on eden mojih najboljših prijateljev že iz gimnazijskih časov. To je včasih tudi razlog za smeh , ko pravi , da bi bilo mogoče bolje, ko ne bi bila taka prijatelja , tako pa zdaj preveč vem o njem :)))
Seveda imava nekaj zanimanj , ki niso skupna obema – on gre na primer rad s psom na treninge , tja jaz nočem.Ali pa recimo potapljanje.
Ker je on zelo okupiran s firmo , nima časa za branje – jaz pa sem knjižni molj. Pa pohajkovanje po trgovinah.
Tako so torej stvari , ki jih deliva z drugimi prijatelji . No , je pa še več tega. Toliko na hitro o tej temi, ki se mi nikakor ne zdi tako enostavna.
lp A.
Seveda sta lahko. Toda prav je da se žena začetku pogovorita, kaj kdo pričakuje in če je kristalno jasno, da si oba želita samo prijateljstvo v starem, izvirnem pomenu te besede, lahko zadeva krasno funckionira. Tedaj se namreč oba zavedata, da je seks med prijatelji nekakšen incest. In tako kakor mi ne pade na kraj pameti, da bi šla v posteljo v svojim sorodnikom, mi tudi ne pade na misel, da bi to počela s prijatelji (niti enega niti drugega spola).