Prijateljstva
Zadnjič je bila pri nas na obisku ena znanka in je med drugim, med pogovorm, izrekla eno trditev, ki mi je dala misliti in me zanima, kaj vi mislite o tem in kakšne izkušnje imate: namreč, da se prava prijateljstva, tista najbolj trdna, lahko sklenejo le v otroštvu, kasneje pa to ni mogoče, z drugimi besedami, naši najboljši prijatelji so tisti, ki jih poznamo že od otroštva in smo gojili stike, če pa spoznamo koga kasneje, pa smo sicer lahko znanci in kolegi, a ni možno pravo, globoko prijateljstvo, ki bi bilo trajno, za vse življenje. To mi je dalo misliti še posebej zato, ker bi to pomenilo, da lahko imamo v življenju samo toliko prijateljev, kolikor smo jih “odnesli” iz otroštva in seveda ohranili, če pa jih je npr. kdo “odnesel” bolj malo ali celo nič, a bi to pomenilo, da ne bo sposoben navezati več nobenega resničnega prijateljstva v življenju, ki bi bilo trajno in dragoceno, da bo torej ostal le z enim ali dvema ali celo nobenim pravim prijateljem za vse življenje, vse ostalo bo pa puhlo in površno? Kaj menite?
ne bi upala trditi ne eno ne drugo.Vsekakor so prijateljstva iz otroških let prekaljena,veliko spominov nas združuje…..v prijatelju iz otroških let vidimo sebe,z njim se pogovarjamo kot sami s seboj.O nas ve vse,kar vemo mi,saj smo živeli vzporedno življenje in so nas sreča ali težave prijateljev osrečevale ali onesrečevale na vseh stopnjah razvoja-rasti.Skupaj smo jih,na letom primeren način,razreševali.
Kasnejša prijateljstva se ravno v tem razlikujejo.Marsikaj lahko prikrijemo oz.
ne povemo,.Želim povedati,da nimajo preteklosti,obstaja samo sedanjost ob tem pa se lahko zanesemo ,oz.verjamemo, le besedam prijatelja;mu zaupamo ali ne.Seveda obstaja možnost pravega,trdnega in zaupnega, prijateljstva,obstaja pa tudi možnost prijateljstva,katerega temelj je iluzija.Znamo ločiti?
Omenila bi še,da imajo vsi prijatelji ,katere spoznamo kasneje,svoje prijatelje in
tudi tu nastopijo,morebitne ,ovire.Bo prijatelj delil svoje prijatelje z nami ali
jim bo samo pripovedoval o nas(nas opravljal).
Veliko vprašanj se poraja.Drži pa,da pravega prijatelja,pa kakršenkoli že je,spoznamo v svojih stiskah.
Ta trditev je zelo brezvezna. Najboljša prijateljstva sklenemo potem, ko smo že izdelane osebe. Vsi smo bili kot otroci precej drugačni kot smo sedaj odrasli.Prijateljstva iz otroštva se mi zdi ohranjamo bolj zaradi starih časov in spominov na otroštvo.V srednji šoli sem imela dobro prijateljico s katero pa si sedaj skoraj nimava kaj povedati, res pa je da sva zelo veseli kakega srečanja, to pa je tudi vse.
Obstaja rek, ki pravi: Drži se novih poti in starih prijateljev.
Moja najboljša prijateljica je iz OŠ. Ker pa nas je bilo več sošolk, ki smo bile zelo navezane ena na drugo , se še sedaj dobivamo , čeprav smo kar precej narazen.
Iz srednje šole nimam nobene prijateljice. V službi pa imam eno prijateljico, s katero hodiva skupaj na malico in na izlete . Na telovadbi imam tudi eno prijateljico, s katero sva si bili takoj simpatični. No, pa še ena sošolka je, ko sem šolanje nadaljevala še po srednji šoli, sva si bile takoj všeč in sva navezali stike.
Je pa več znancev , s katerimi se srečujemo in poklepetamo .
Sicer pa dokler bom hodila v službo, ne bo kaj dosti časa za gojenje prijateljstva, saj pridem domov šele malo pred 17.00 uro, potem pa moram še krotiti 13-letnika. Ko pa rabim pomoč, vem, na koga se moram obrniti.