Prijateljici je umrla mama. Nisva taki prijateljici, da bi se slišali vsak teden, družijo naju bolj otroci in bližina, ker živiva v isti vasi. Rade sva zmeraj kaj poklepetali, tudi o tem, da je mama hudo bolna. Sedaj sem izvedela, da ji je mamam umrla. To sem izvedela od druge sosede. Pravi, da ne bo osmrtnice, ne bo ležala v vežicah, temveč samo pogreb najožjih. Prijateljica me ni poklicala. Meni je hudo, ne vem pa kako naj ravnam? Naj jo pustim, če ni nič javila. K njej osebno tudi ne vem kako je sedaj olikano iti, ne vem v kakšnem stanju je, če je sploh doma, če ni tam njena družina… Po telefonu pa naj bi bilo tudi neolikano. Kako bi vi postopali?

Izrečeš sožalje, ko jo prvič srečaš. Če niste dolgoletni prijatelji, ne rini tja, bo samo nerodna situacija.

po tvojem opisu to ni prijateljica, ampak znanka/soseda…vseeno pa kot izraz spoštovanja, ji greš lahko izrečti sožalje

Če sta sosedi, bi stopila do nje osebno, na 5 minut, izrekla sožalje in šla. Mogoče pa nima polne hiše in bi ostala tam pol urice. Mogoče gresta s sosedo skupaj?

Smo imeli podoben primer prejšnji mesec. Svoj čas sva se veliko družili, potem pa ne več. Samo včasih sva na hitro poklepetali. Ko je prijateljica imela smrt v družini, smo lepo poslali eno žalnico in sveče.

Pošlji sožalni telegram, morda s kakšno svečo zraven. Tja pa ne hodi, ker je tudi pogreb zaprla. Te bo že poiskala, ko si bo želela družbo.

Jaz bi ji pisala. Niti ne telegrama, samo sožalno vizitko/pismo (odvisno, kako dobri znanki sta).

greš voščit sožalje in vprašaš, če rabi kakšno pomoč. Kakšno čuvanje otrok, ali da ji kaj spečeš, skuhaš, saj ima v teh dneh dovolj drugih obveznosti….

Normalno, da te ni klicala. Pomisli, ali boš ti vsakega, ki ga imaš v imeniku poklicala, ko ti bo umrl kdo od svojcev.

v tem trenutku verjetno ne želi, da ji vsi po vrsti visijo na vratih in izrekajo sožalje, glede na to, da ne bodo niti v vežici. jaz bi ji poslala telegram s sožaljem in ga ji osebno izrekla, ko se prvič vidiva. nič drugega
pa ne s svečami težit

Tudi meni je pred 9 meseci umrla mama in čeprav smo imeli vse v ožjem krogu, se mi je zdelo lepo in primerno, da so mi prišli bližnji sosedi, še posebno pa prijateljice izrečt sožalje in ponudit pomoč. Nimaš kaj zgrešit, če greš k njej in ji osebno izrečeš sožalje in ponudiš pomoč, glede na njen odziv boš potem že videla. Aja, tudi sama nisem nikogar obveščala in tudi ni bilo osmrtnice….pa so prišli sami od sebe….

Telegram je najbolj elegantna rešitev. Ko je meni umrla mama, se mi niti pod razno ni dalo ubadati z nekimi telefoni in klici in obiski od oseb, ki mi niso bile zares blizu. Še telegrami so mi bili odveč, so pa pač neka pozornost, če že čutiš, da bi jo rada izrazila.

Tud jaz pišem sožalno vizitko. Vanjo pa – če tako čutim – zapišem tudi, da sem tu, če me rabi. Kadarkoli za karkoli.

smo različni – ko je meni umrla mama, mi je bil vsak klic dobrodošel, telegrami pa cela muka – ker me ponavadi ni bilo doma in sem se morala voziti naokoli za prevzem

jaz bi na tvojem mestu poklicala – in če kaj rabi (npr. pomoč pri otrocih ali kaj podobnega) – če ti je seveda do tega

Tebi je hudo zaradi gospe, ki je umrla, ali zato, ker te t.i. prijateljica o tem ni osebno obvestila?

Sožalje se ne vošči, ampak izreče!!!!!!

Lahko greš tudi na obisk, izraziš sožalje…ali pa na pogreb in tam izraziš sožalje…..vsekakor ji izreči sožalje OSEBNO.
Ni treba veliko komplicirati.

Praviš, da ne veš v kakšnem stanju je prijateljica.

Če ti mama umre si zelo žalosten in jokaš, si pa normalno priseben, tako da se ne obremenjuj s tem.

Čim prej boš naredila ta korak in izrekla sožalje, manj ti bo neprijetno.

Ko je meni umrla mama, sem si prav želela, da bi bil kdo ob meni. In še zdaj ne morem odpustiti moji prijateljici, da je ni bilo. Ja, mogoče sem preobčutljiva, ampak jaz sem po dolgi bolezni moje mame potrebovala pogovor.
Pojdi do nje. Hitro boš lahko ocenila, če te je vesela, ali si ji odveč.