prijateljica in depresija

Iz otroštva imam prijateljico, ki je trenutno v kar precejšnjih težavah. Živiva v različnih krajih, vidiva se malo, se pa občasno slišiva po telefonu. Že v študentskih letih je zbolela za depresijo in bila zdravljena. Ko je rodila otroka, je zbolela za poporodno depresijo, k temu so prispevale tudi okoliščine: preselila se je k fantu, ki je od jutra do večera v službi, v tistem kraju ni imela prijateljev in domačih, ni imela zaposlitve. Ko se je izkopala iz tega, se je zaposlila za dolocen čas, vendar je delo morala prekiniti zaradi ponovnega izbruha depresije in je niso vzeli več nazaj. Trenutno je že precej časa brezposelna, živi pri starših, s fantom sta se razšla, čeprav ona še vedno nekaj pričakuje od te zveze. Jemlje zdravila, hodi tudi na terapijo, vendar jo teprapevt vpraša le, kako je s službo, kako je s fantom, kako je z otrokom in je v 10 min zunaj. Kadar me pokliče, je obupana, na robu joka. Upanja na službo, čeprav ima fakultetno izobrazbo, nima veliko, ker živi v manjšem kraju, in se boji stigmatiziranja. Najbolj noro jo veže odnos do fanta, čeprav – tako gledam jaz – se mi zdi, da jo on frca kot žogico. Ko je bila na zdravljenju, jo je prišel pogledat vsega skupaj enkrat. V tem času je brez njenega privoljenja vložil na sodišče vlogo glede skrbništva otroka. Tudi fizično jo je že napadel. Moje vprašanje je, kaj lahko naredim kot njena prijateljica? Vem, da mora nadaljevati zdravljenje, čeprav sem ji rekla, naj poišče kakšnega res dobrega terapevta. Poskusam jo čimveč spodbujati (naj gre teč, naj se ukvarja z otrokom, s prošnjami za sluzbo…), vendar se mi zdi, da si mora svoje življenje sama urediti, sama premisliti, kaj hoče in česa ne. Da naj neha misliti na tipa (še vedno misli, da je on vse, kar je imela v življenju), ji ne morem reči, čeprav mi je noro grozno, ko jo že tri leta gledam v tej situaciji – sta narazen, ona pa še kar čustveno visi na njem. Torej, kaj lahko naredim za njo, a se ob tem ne bom vmešavala v njeno življenje oziroma, da ne bom igrala vloge terapevta?
Lp, pikipoki.

Spoštovana Pikipoki!

Na veliko vprašanj ste že sami odgovorili.
Vaša prijateljica bo resnično morala sama živeti svoje življenje, najti nek smisel in motivacijo. Seveda jo pri tem lahko spodbujate, ji pomagate iskati tisto kar bi jo pritegnilo, toda odločitev bo morala sprejeti sama.
Najbolj idealno bi seveda bilo, da bi pozabila fanta in začela živeti svoje življenje ter zapustila “začaran krog”. Toda dokler ne bo sama prišla do tega, boste vi ali kdorkoli drug, težko to naredili namesto nje. Lahko pa jo z dolgotrajnim prigovarjanjem (če je pripravljena poslušati) pripeljete do tega, vendar morate biti previdni, da jo s tem ne boste začeli odbijati. Poskušajte ji pomagati, da realno pogleda na situacijo in razmerje z njim.
Poskusite se z njo pogovoriti o njenih načrtih, željah za prihodnost, kako misli, da bi jih lahko dosegla in kje bi potrebovala pomoč in čigavo, s tem, da se mora zavedati, da bo morala največ narediti sama, vi pa ji povejte kje ji lahko stojite ob strani, na kakšen način ji lahko pomagate.
Tudi glede terapevta se strinjam z vami, da bi bilo najbolje (če si ona želi več), da ga zamenja. Res je, da je veliko (predvsem psihiatrov), ki nimajo več kot 10 min časa na pacienta, toda najdejo se tudi taki, ki si ga vzamejo, če seveda vedo, da je to za zdravje pacienta nujno potrebno.

Želim vam položiti na srce, da se vztrajnost splača! Poskusite si pomagati tudi s kakšno literaturo o depresiji, saj obstaja veliko knjig na to temo in kako jo premagati, poglejte pa tudi po inetrnetu, kjer lahko najdete veliko uporabnih informacij.

Špela, Šent