Prijatelj, ki se do mene obnaša kot oseba z NOM, se do prijateljice (platonske) obnaša kot čisto ok človek
Pozdravljeni,
imel sem prijatelja, katerega vedenje sem prepoznal v opisu narcistične osebnostne motnje. Vsakič, ko sva bila skupaj ali pa se pogovarjala preko telekomunikacijskih stredstev (telefon, internet), je hvalil vse, kar počne – dolge kolesarske ture, dolga potovanja v tujino s svojimi starši (živi pri starših čeprav polnoleten in zaposlen), hvali kako lahko službo, da ima (starši so mu jo zrihtali – tudi to hvali). Vse, kar pa jaz počnem, pa spravlja v nič – nič, kar imam, kar počnem mu ni dovolj dobro. Še več. Kritizira tudi moje telo in mojo osebnost. Vse na meni ga moti, obenem pa hoče takrat, ko me kontaktira, z menoj klepetati ure in ure in ko rečem, da žal nimam časa več za klepet in želim odložiti oz. “odložiti”, me začne spraševati, kaj imam za delati, zakaj ravno zdaj, zakaj ne bi pozneje, zakaj ne bi čistilke najel, kuharice najel, perice najel, likarice najel, sprehajalca psov najel, obenem pa pravi, da on vse to ima, da jim gospodinjska pomočnica opravi vsa domača dela in je na to ponosen, poveličuje, mene pa ponižuje in pravi, kako je delo škodljivo, kako ubija, kako ima službo turista, ker turist je zdrav poklic, delo pa škodljivo. Ob takšnih njegovih opazkah se počutim povsem razvrednotenega.
Ja, v mojem planu je, da z njim pretrgam vse stike. Tukaj pa pride bombonček, glede katerega vljudno prosim za pojasnilo.
Imam prijateljico, ki je vedno, ko sva kam šla, vzela zgoraj navedenega mojega prijatelja s seboj. In vidim, kako precej lepše se on obnaša do nje kot pa do mene. Tudi sama pravi, da se do nje nikdar ne obnaša poniževalno. Ko pa ji povem, kako hvali svoje turistične podvige, ponižuje pa vse, kar imam jaz, pa reče, da on si pač takšne turistične podvige lahko privošči, marsičesa od tega, kar imam jaz (npr. parcelo z vinogradom pri mojih starših) pa kot mestni človek ne pozna in mu je tuje…
Vljudno prosim torej za pojasnilo, ali je to možno, da se oseba z narcistično osebnostno motnjo do ene osebe obnaša kot pravi narcis, do druge osebe pa čisto normalno, kot najboljši prijatelj. In ne, ta moja prijateljica in prijatelj nista fant in punca. Ta moja prijateljica mi je že večkrat rekla, da si fanta sploh ne želi. Gre samo za platonsko prijateljstvo.
Pozdravljen 97979!
Vsi se obnašamo do različnih ljudi različno, je pa res, da gre pri osebah, ki imajo značaj, ki spominja na NOM ali MOM , vse do ekstremov.
Eden izmed razlogov je v težavah z njihovo identiteto ( nimajo jasne prestave kdo so, oziroma je njhova identiteta odvisna od okolice ,ne pa jasnega zavedanja kdo si in kaj hočeš in kaj ne). Še posebej MOM se lahko dobesedno spremeni v drugega človeka, ko sreča nekoga drugega, ker svojo identiteto povsem podredi tisti osebi – če hoče potrditev, pozornost in občudovanje boste imeli občutek, da ste srečali svojo popolno dušo dvojčico, če pa vas že “ima” pride na dan tudi tista bolj temna plat.
Tudi NOMovci svojo identiteto prav tako gradijo na zunanjih potrditvah in bodo odigrali oskarja vredne vloge, kadar bodo kaj hoteli. Predvsem zato, ker se mi zdi, da se še sami ne zavedajo, kako kameleonsko se obnašajo in so včasih celo prepričani, da so vloga, ki jo igrajo.
Morda vašo prijateljico potrebuje, na primer njeno priznanje, pozornost ali kaj drugega…itd, morda mu zna ona postaviti meje in si ne upa iti dlje v negativnem vedenju.
Sorry, ne razumem najbolj tegale “morda mu zna ona postaviti meje in si ne upa iti dlje v negativnem vedenju”
Tudi sam sem že poskušal z mejami, in to ne enkrat, ampak ničkolikokrat. Kadarkoli mi je presedlo, sem želel zaključiti pogovor in ga tudi res zaključil, potem pa se je vse nadaljevalo. In ko sem želel zaključiti pogovor, so leteli očitki, češ da nimam nikdar časa zanj, češ da se sploh ne zmenim za njegove dobronamerne nasvete, češ da mi sploh ni do zdravja (opazi moj velik trebuh in pravi, da bi bil bolj zdrav, če bi vsak dan 2 uri kolesaril, tako kot on, ne pa, da se ukvarjam z domačimi opravili. In še to naj povem, da so mi ti pogovori pogosto vzeli ves prosti čas in obilo energije.
Pozdravljeni, glede na vaš opis situacij je razvidno, da meje niste vzpostavili – temveč jih neuspešno poskušate.
Pri postavljanju mej, sploh če postavljanja mej nismo navajeni, ne moremo pričakovati, da bodo drugi takoj upoštevali meje, sploh če so vajeni prestopov. Potrebna je konstantnost in doslednost pri postavljanju mej. Potrebna je notranja odločnost in to, da sami sebi verjamemo, da so meje smiselne in zdrave za odnos in za nas. Ob tem pa moramo zavedati, da nekoga ne moremo prisiliti, da spoštuje naše meje, ne moremo ga nadzorovati. To je odločitev in odgovornost vsakega posameznika – gre za spoštovanje do samega sebe, predpogoj za postavljanje mej v odnosu je to, da imamo zdrave osebne meje. Postavljanje mej ne pomeni, da odreagiramo besno ali da smo sebični. Pomeni to, da se naučimo imeti radi, da se naučimo, kako sebe spoštovati in da se naučimo prave samozavesti in asertivnosti – več o tem https://www.zadovoljna.si/seks-odnosi/v-odnosu-si-vsak-zasluzi-cel-kos-kruha-in-ne-samo-drobtinic.html
Odlična knjiga, ki opisuje postavljanje mej osebam z MOM (kot tudi drugim s podobnim vedenjem) je knjiga NE STOPAJTE VEČ PO PRSTIH, obstaja tudi veliko strokovnih člankov, kaj pravzaprav pomeni postaviti meje. Rdeča nit oziroma ključno spoznanje za uspešno postavljanje meja pa je, da se moramo dobro poznati – poznati svoje želje in potrebe, posedovati zadostno mero samozavesti, zaupanja vase in svojim notranjim občutkom, zdrav egoizem z zadostno mero trdnosti in odločnosti – in ko rečem DOVOLJ je dovolj, če se nasprotna stran ne ustavi, ne izgubljam svojega dragocenega časa in energije, temveč se poslovim in odidem. Ne poskušam zaključiti pogovora, temveč GA ZAKLJUČIM.
https://www.zalozba-chiara.si/zalozba-chiara/18-ne-stopajte-vec-po-prstih
https://sensa.metropolitan.si/osebna-rast/3-nacini-kako-postaviti-zdrave-meje/
Veliko uspeha vam želim,
Leonida
Rešitev je uspešno postavljanje osebnih meja (tudi, če pomeni popolna in večna prekinitev direktnih in posrednih stikov s problematično osebo) – tako kot sta že rekli GittaAna in dr. Zalokar.
Izključno za tvojo lastno razumevanje “kaj, zakaj, kako” z namenom lažje prepoznave tovrstnega vedenja pri drugih toksičnih osebah… (To so (tudi) možnosti):
Triangulacija, razvrednotenje tebe, gaslighting, in druge taktike s katerimi NOM in MOM osebe vzdržujejo vertikalno dinamiko odnosov.
Tako “super-duper” do te prijateljice je pred teboj in/ali v njeni odsotnosti, s čimer ti dokazuje, da nisi vreden dostojnega vedenja oziroma, da si “moraš zaslužiti”, ali pa “sprejeti kazen”.
To ne pomeni, da z njo ravna lepše za zaprtimi vrati, da bo z njo še naprej dostojno ravnal ali, da ne dela vojne v skupini – v zaključenem ali linearnem smislu (A>B>C(>A)?). Samo “splača” se mu bolj.
Si pomislil, da je tebe “tlačil” dol, medtem ko je njej “jokal” in s tem izsiljeval pomoč?
Ukaz “Prinesi mi kavo”, je lahko za “jaz sem boljši od tebe – dolžen si” ali “jaz sem ubošček, ne zmorem sam”.
Glede na to, da ga je s seboj vlekla povsod in defenzivno renčala “kaj si mu favš, zasluži si, ti imaš več, zakaj mu ne privoščiš, potem pa še blatiš”, sem precej prepričana, da se okorišča na njenih materinskih nagonih (tako kot bi izkoriščal milijonarja drugače kot brezdomca).
Imam prijateljico, ki je vedno, ko sva kam šla, vzela zgoraj navedenega mojega prijatelja s seboj. In vidim, kako precej lepše se on obnaša do nje kot pa do mene. Tudi sama pravi, da se do nje nikdar ne obnaša poniževalno. Ko pa ji povem, kako hvali svoje turistične podvige, ponižuje pa vse, kar imam jaz, pa reče, da on si pač takšne turistične podvige lahko privošči, marsičesa od tega, kar imam jaz (npr. parcelo z vinogradom pri mojih starših) pa kot mestni človek ne pozna in mu je tuje…
To (^), kar si napisal je normalno vedenje mamice z majhnim, zelo razvajenim otročkom, ko ji nekdo pove, da je mali nesramen, kako je stopil do njegovega 2leti mlajšega otroka na peskovniku, ga brez živjo začel pretepati in vzel lopatko,… Razvajenec pa naredi “weeee, rdečo je imeli, mami, mami, saj veš kako imam rad rdečo” – in napad medvedke z mladičkom “moj otroček ima samo zeleno lopatko, rdeče ni bilo za dobiti, tako rad ima rdečo, raje svojega odvadite požrešnosti in posesivnosti, očitno ni sposoben deliti igrač z drugimi.”…
Tako te NOM/MOM blodnje delujejo: malo resnice, malo laži, malo se pretvarjajo, vsi ostali pa smo prevljudni ali preveč sočutni ali preveč naivni, da bi se uprli črednemu nagonu ter zavrnili dodeljeno vlogo in ne sodelovali v tovrstnih blodnjah.
Mi smo ljudje, ne toaletni papir. Nismo dolžni biti 24/7 na voljo za NOM/MOM, da si svoj * obriše na nas, nehvaležno odvrže v školjko inpričakuje, da bomo sprejeli “svoje mesto” ter bili hvaležni za “privilegij uporabnosti”, hkrati pa bili zamenljivi z vsakim šmirpapirom. Če hočeš mehak toaletni papir, sprejmeš, da je dražji, če porabiš rolo, jo moraš zamenjati – ne dopuščaj, da drugi s teboj ravnajo grše kot s toaletnim papirjem, življenje ni tekma, kdo bo bolj hvaležen za psihično zlorabo.
Ne počuti se dolžnega sprejeti vloge čustvenega smetnjaka za negativna čustva, zato ker je en NOM/MOM se zmislil, da moraš, še manj pa zato ker se je nekdo drug vživel v mati Marijo, mati Terezo pa še mesijo in angela varuha.
Trenutno lahko samo sebi pomagaš in drugim ne-škoduješ z “vzorom”.
Lp in veliko sreče
No,… Pa imam malo zarečenega kruha za pojest.
[I]pa reče, da on si pač takšne turistične podvige lahko privošči, marsičesa od tega, kar imam jaz (npr. parcelo z vinogradom pri mojih starših) pa kot mestni človek ne pozna in mu je tuje…[/I]
Ta famozna parcela z vinogradom pri tvojih starših zaradi katere naj bi te bilo sram svoje favš, požrešne, preobilja vajene riti…
Je to nekaj kupljenega, podedovanega ali samo na papirju nate prepisan kos zemljišča od tvojih staršev, zato, da ti pri banki omogočijo kredit za avto/opremo stanovanja. Ali celo, da si ti kupil za svoje starše, kot nekakšno pomoč/podporo/njima za v uporabo.
Nikjer nisi zapisal ali je kakšen priključek za npr. Plin/vodo, je tam možno živeti/graditi, pa kolikšna je vrednost te parcele.
Ob črednem nagonu, se avtomatično smatra neko “neprecenljivo vrednost”, ki ti je bila dana. Hitro se pa pozabi, da je pri nas zelo veliko “parcel”, ki so “neuporabne”, za kaj dosti več kot siromašno njivo ali “vrednost na papirju”.
No,… Pa imam malo zarečenega kruha za pojest.
[I]pa reče, da on si pač takšne turistične podvige lahko privošči, marsičesa od tega, kar imam jaz (npr. parcelo z vinogradom pri mojih starših) pa kot mestni človek ne pozna in mu je tuje…[/I]
Ta famozna parcela z vinogradom pri tvojih starših zaradi katere naj bi te bilo sram svoje favš, požrešne, preobilja vajene riti…
Je to nekaj kupljenega, podedovanega ali samo na papirju nate prepisan kos zemljišča od tvojih staršev, zato, da ti pri banki omogočijo kredit za avto/opremo stanovanja. Ali celo, da si ti kupil za svoje starše, kot nekakšno pomoč/podporo/njima za v uporabo.
Nikjer nisi zapisal ali je kakšen priključek za npr. Plin/vodo, je tam možno živeti/graditi, pa kolikšna je vrednost te parcele.
Ob črednem nagonu, se avtomatično smatra neko “neprecenljivo vrednost”, ki ti je bila dana. Hitro se pa pozabi, da je pri nas zelo veliko “parcel”, ki so “neuporabne”, za kaj dosti več kot siromašno njivo ali “vrednost na papirju”.
[/quote]
P.s.
Kot mestni dečko morda ne razume “parcele z vinogradom”, lahko pa razume “mestni ekvivalent”: garažo. Po LJ se že nekaj časa zelo veliko najema in oddaja garaže, zaradi stiske s parkirnimi prostori in števila dnevnih migrantov.
Ne vem zakaj bi bilo “imam garažo pri starših” ali pa “vrtiček” izgovor za hvalisanje “ubogega mestnega dečka”, da se nespodobno obnaša.
Zdaj pa res upam, d ami ne bo čez eno uro spet zaklilkalo “ja, ***”.
Lp
No,… Pa imam malo zarečenega kruha za pojest.
[I]pa reče, da on si pač takšne turistične podvige lahko privošči, marsičesa od tega, kar imam jaz (npr. parcelo z vinogradom pri mojih starših) pa kot mestni človek ne pozna in mu je tuje…[/I]
Ta famozna parcela z vinogradom pri tvojih starših zaradi katere naj bi te bilo sram svoje favš, požrešne, preobilja vajene riti…
Je to nekaj kupljenega, podedovanega ali samo na papirju nate prepisan kos zemljišča od tvojih staršev, zato, da ti pri banki omogočijo kredit za avto/opremo stanovanja. Ali celo, da si ti kupil za svoje starše, kot nekakšno pomoč/podporo/njima za v uporabo.
Nikjer nisi zapisal ali je kakšen priključek za npr. Plin/vodo, je tam možno živeti/graditi, pa kolikšna je vrednost te parcele.
Ob črednem nagonu, se avtomatično smatra neko “neprecenljivo vrednost”, ki ti je bila dana. Hitro se pa pozabi, da je pri nas zelo veliko “parcel”, ki so “neuporabne”, za kaj dosti več kot siromašno njivo ali “vrednost na papirju”.
[/quote]
Joj, kje je vaša funkcionalna pismenost?
Nisem napisal, da sem jaz poveličeval vinograd pri starših, na katerega grem čez vikend, ampak da ta moj prijatelj poveličuje svoje turistične podvige.
Ob vsem tem njegovem poveličevanju turističnih podvigov pa sem se počutil in se še počutim, kot da ta vinograd (parcela z vinogradom) ni vredna počenega centa. In to ne glede na to, da ima vikend hišica vse priključke, da je v čudovitem naravnem okolju. Ja, bilo je v mojih občutkih, kot da ni vredno nič.
