Jaz pa se ne strinjam s tem pogledom. Mislim, da je toliko interpretacij poroke, kolikor je ljudi. Meni recimo zakrament sv. zakona ogromno pomeni in to je bilo tudi nekaj, kar sem upoštevala pri iskanju partnerja. Ne moreš reči, da je farsa, če obema to pomeni približno nekaj enakega in nama je enako pomembno. Spet drugim ne pomeni poroka popolnoma nič; nekateri se želijo poročiti zaradi finančnih ugodnosti, nekateri zaradi zabave, nekateri, da so en dan “zvezdniki” z osebnim vizažistom, frizerjem in fotografom, nekateri bi radi naredili veselje nonam in mamam… Kdo smo ostali, da njihove prioritete razvrednotimo?

Edino, kar je pomembno je, da so želje bolj ali manj usklajene. Če niso, zna bit to velik problem, pa ne zato, ker bi bila poroka sama po sebi tako zelo pomembna, ampak ker kaže na globja razhajanja ali pa preprosto na nepripravljenost žrtvovati nekaj za želje drugega. To dvoje je dolgoročno lahko velik problem, ki se pokaže na drugih področjih in pogosto uniči zvezo. Mislim, da bi se bilo o tem treba uskladiti čim bolj na začetku skupne poti. Pri avtorici imam občutek, da je partner obljubil nekaj, česar ni nameraval izpolniti – to pa ni ravno lastnost, ki bi jo želela za svojega partnerja, kaj pravite?

Malo se bom vmešal v debato.
Rituali v zelo veliki meri, skozi simboliko, vplivajo na podzavest človeka. V modernem svetu se jih izogibamo, ker rituale v veliki meri povezujemo s cerkvijo. Prav tako imamo zelo velike težave s predajanjem v naslednji korak (odraslost, partnerski odnos, otroci, smrt …) Svojo egocentričnost, zagledanost vase in razvajenost branimo z vsemi možnimi topovi in manipulacijami.

Seveda to ne pomeni, da je poroka nujno potrebna, da bi bil odnos dober. Želim povedati samo to, da lahko težava v odnosu obstaja na strani tistega, ki si poroko želi, kot tudi na strani tistega, ki jo zavrača.

V kolikor ljudje prihajajo iz različnih kulturnih okolij, kjer se gojijo zelo različne vrednote, to postane v odnosu prej ali slej težava. Če ne prej, takrat, ko je potrebno vzgajati otroke v skladu z enimi ali drugimi vrednotami. Redki so tisti pari, ki so sposobni otrokom enakovredno predstaviti različne kulturne vidike.

Vseeno pa je primer v tej temi vsaj po mojem mnenju nekoliko drugačen. Menim, da je v ozadju še nekaj, kar v resnici nima veze s poroko.

Nima veze s poroko?
S čim pa?

Če poroka pomeni predajanje, naslednji korak na poti življenja potem razlogi zakaj se nekdo ne želi poročit imajo vezo s poroko, vsaj posredno.

Nima veze s poroko?
S čim pa?

Če poroka pomeni predajanje, naslednji korak na poti življenja potem razlogi zakaj se nekdo ne želi poročit imajo vezo s poroko, vsaj posredno.[/quote]
Vaši odgovori so vedno zelo dobri. Mislim, da slutite, kaj sem želel povedati. Vzrok za težave po mojem mnenju ni v poroki ali temu, da bi partner zavračal poroko kot simbolno dejanje, ampak globje v samem jedru odnosa. Seveda tega ne morem vedeti zagotovo, samo intuitivno ugibam.

Zdravo

Berem vse odgovore in je v njih res veliko mnenj.
Res manjaka samo še pokojni dr. …., ki bi navrgel še opcijo, da je fant verjetno latentni gay.
Meni se je ob branju porodila misel, da je morda fantu odveč organizirati poroko, ker že imata kredit. Si sicer morda poroke želi in mu je ideja všeč, ampak organizacija, stroški in čas pa ga malo prekucne v to odlašanje.
Samo to je samo ena dodatna ideja, ki morda nima veze z tem kaj se resnično dogaja.

Problem je v resnici v tem, da se ne znata pogovarjati.
Da mu ti vse popustiš, ker on začne jeclati!? Pa kaj pol. Naj se pomiri pa kaj pove. Ne pa stalno izmikanje pa tvoje sanjarjenje o zaroki na kolenih pa oh in ah, potem, ko on tega ne naredi pa v jok in na drevo in smrkavo govoriti, da jecla in da ne moreš z njim nič.
?!
Želiš, da bo vajina komunikacija enaka, ko bodo druge težave na tapeti – ko bo treba vzgajati otroka, postavljati meje sorodnikom ali pa se odločati o počitnicah?
“Presneto, spet gremo na isti beden dopust v isti bedni hotel v isti bedni kraj …ampak kaj čmo, ko pa je mož začel jeclati in potem se nič ne moreva dogovoriti!”

Prav žalostno, da se tudi tebe da takoj utišati in kar ne moreš povedati kaj si želiš oziroma v tem vztrajati, ampak ON! bi pa moral povedati kako je z poroko. Jaz vsa mutava kažem zaročne prstane, ga vlečem v poročne salone in namigujem ob vsaki poroki v okolici kako si to želim. Ampak, da bi kaj rekla? Ne!
Kaj če je njemu enako težko, kot je tebi? Pa te gleda kako skačeš ob poroki, ampak da bi mu pomagala izgovoriti vse kar ga skrbi in najti skupno pot naprej pa ne. Tu se mi zdi čisto dober razlog, da podzavestno misli, hvala lepa za tako zaročenko in ti reče ‘za vse bo še čas’.

Oba bi rabila strokovno pomoč. Da se iz vaju izrine ta strah pred tem, da poveš kaj si želiš in kaj ne.

Na zadnje bomo prišli do tega, da sploh ni problem v poroki, zaobljubah, prstanih in ceremoniji, temveč v podčrtanem:

Res ne razumem tega, recimo močna čustva so, vsa druga kompatibilnost, je, ko pa ugotoviš, da drugi polovici ni do vseh teh zakramentov in ceremonij, čustva izginejo, kot bi trenil – pok in jih ni več. Potem se raje odločiš za malo manj čustev, malo manjšo kompatibilnost, samo da tudi drugi pristaja na ves cigu-migu.

Moram pa reči, da vsa primerjava, ki si jo podala, mi je zelo všeč.

Res ne razumem tega, recimo močna čustva so, vsa druga kompatibilnost, je, ko pa ugotoviš, da drugi polovici ni do vseh teh zakramentov in ceremonij, čustva izginejo, kot bi trenil – pok in jih ni več. Potem se raje odločiš za malo manj čustev, malo manjšo kompatibilnost, samo da tudi drugi pristaja na ves cigu-migu.

Moram pa reči, da vsa primerjava, ki si jo podala, mi je zelo všeč.[/quote]

Ne, jaz sem taka, da ne dovolim, da se močna čustva razvijejo, dokler nisem sigurna za vsaj nek minimalen delež kompatibilnosti. To ne pomeni, da ne bi mogla biti z nekom, ki ni veren; če bi zadostil vsem ostalim bistvenim kriterijem bi bilo vseeno super. Če pa mu “manjka” več teh stvari, ki so mi hudo pomembne, potem si sploh ne dovolim, da bi se s takim človekom zapletla. Sej ne ugotoviš slučajno čez 7 let skupne hoje, da ta človek ne hodi v cerkev, ali pa hodi v cerkev samo tam stat – to se zelo hitro vidi, včasih celo preden se kakršnakoli zveza sploh začne. Govorim seveda o temeljnih vrednotah – ne o tem, če ima rad pse in če res vedno nosi črne čevlje, ker mi rjavi res niso všeč (to je seveda izmišljen primer). Se mi zdi, da bi bilo manj bolečine, če bi ljudje že štartali iz tega, kaj od partnerja res želijo in ne upali, da se bo spremenil. Si pač poiščeš sebi primernega, sej jih je dovolj za vse 🙂 Če razumete kaj hočem povedat…

Kako sramotno je, da si nekateri verni kar lastijo besedo ‘vrednota’ in jo imajo kar za sinonim za svojo vero.
Živijo potem brez sledenja vrednot (saj se lahko vedno spokorijo za svoje obnašanje in se jim vse oprosti), ampak ob poslušanju teh besedičenj pa bi mislil, da so ne vem kako pobožni in dobri.

Podobna beseda, ki so si jo prilastili je ‘iskrenost’, ‘družina’, ‘otroci’.
Poden.

Vrednota je tudi to, da ne nasedaš verski propagandi in nategovanju.

lp

Vrednote? Varanje v zakonu predstavlja greh nečistovanja. Prevaran, ki želi pošteno zaživeti, se loči in če ima oz. zaživi z novim partnerjem, neha biti “znamenje edinosti”.

http://www.skofija-sobota.si/skofova-dolocila

* Cerkveno poročeni in nato civilno ločeni ter ponovno civilno poročeni ne morejo biti ne krstni in ne birmanski botri. Ne glede na krivdo za ločitev, so s sklenitvijo novega, civilnega zakona, dokončno razdrli prejšnjo zakonsko vez in tako ugasnili luč milosti zakramenta sv. zakona. Tako so nehali biti znamenje tiste edinosti, ki pomeni zvezo med Kristusom, ženinom in Cerkvijo, njegovo nevesto. Z dejanjem civilne ločitve in novega civilnega zakona sicer niso izključeni iz Cerkve in je občestvo dolžno tudi zanje skrbeti. Niso pa v polnem evharističnem občestvu, ki pomeni popolno zedinjenje s Kristusom (kan. 915). Lahko so le priče pri sv. krstu in sv. birmi, če so sicer redno pri sveti maši, molijo, opravljajo dobra dela in versko vzgajajo svoje otroke. Velja pa določilo, da krščenec poleg priče mora imeti še botra.

Mislim da si čisto tipična ženska, ki moškega pripelje na rob pameti s svojim tečnarjenjem, na koncu dvigne roke od vsega in v najslabšem primeru odide, na koncu je pa on kriv vsega. Omenjaš, da sta se na začetku oba strinjala glede poroke. moraš vedet, da moški se velikokrat strinjajo samo zato, ker nočejo naprej debatirati o tem, ker se jim zdi brezveze, pa si mislijo, ah to je samo neka muha spet, saj bo pozabila..
tole citiram iz tvojega stavka : “vse ob svojem času” a ti to nič ne pove? samo teh nekaj besed je dovolj, da ti pove vse o tem kar on razmišlja. če nisi razumela, preberi še enkrat. vse ob svojem času. pomeni da ni še čas. očitno ima neke razloge za to, da tako misli. si se gdaj vprašala zakaj je tako? če bi bila ti vse super, vse 5, bi najbrž že zdavnaj klečal pred tabo, tudi če njemu to nebi bilo tako pomembno. če bi čutil, da si želi preostanek življenja deliti s tabo, bi to naredil tudi zato, da boš ti srečna, če bi mu bilo vsaj malo do tega.
govoriš, da mu ne težiš s poroko. preberi si prosim še enkrat svoj post. si sama navedla dovolj primerov, kako to omenjaš ob vsaki priliki. a to pa ne smatraš pod teženje? gre po vzorcu, ti samo čakaš prilike da boš to privlekla ven, on pa se morda počuti ogroženo zaradi tega, prisiljeno, in beži od tega stran.
bistvo odnosa ni poroka, ampak na kateri stopnički sta vidva znotraj vajinega odnosa. bi rekla, da z vsakim tvojim prikritim teženjem stopita korak nazaj. razmisli malo o odnosu, pa delaj raje na njemu, da bo tudi on videl da ni samo tvoja stvar da boš na ven zgledala fajn, ker boš poročena. vidi se, ko sebe primerjaš z vsemi drugimi (ja drugi so pa poročeni, pa otroci pa blabla), da ti je to najbolj pomembno. da neboš ti izvisela na tej točki.
pa še majhen komentar na en tvoj kasnejši odgovor. iskala si mnenja na forumu, da vidiš kako drugi gledajo na te stvari. in potem ko si odgovore dobila, pa praviš da te nekateri ne razumejo? a si pričakovala, da bodo vsi tukaj rekli, ja res je zoprn, kar noče te poročit, nekaj je res narobe z njim?

podobno je bilo pri meni, nisem hotela silit in res sva bila že v lastnem stanovanju (skupen kredit), oba proti 30, službe.
nikoli poroki ni nasprotoval (ali govoril kot o kosu papirja), jasno pa sem povedala stališče, da če bodo otroci, bo poroka. ne znam razložit, nisem verna, pač to je bila ena tistih zadev, ko sem vedela da je zame…..
ampak tipi se polenijo, njim je tko fajn kot je in zakaj bi to spreminjal. vem ko govoriš o subtilnih namigih. sej so tipi včasih leseni, niso pa neumni!

da se tvoj problem rešit in ni druge kot da mu napoveš sestanek, naj potrdi “prisotnost”, potem pa spregovori o otrocih in kaj pravi o nekem nepisanem dogovoru glede poroke. naj on govori. ti poveš dva stavka, pol pa naj se izprsi (ali pa ne).

škoda da so fantje danes tko cagavi, ker s svojo neodločnostjo vendarle na psihološkem nivoju kot da “si puščajo vrata odprta”, po 10 letih pač veš ali je to to…. jaz zaročnega prstana ne nosim, ker se mi zdi da sem ga malce z najinim pogovorom “izsilila” 🙂 . v glavnem zase lahko rečem, da sem potrebovala ta občutek, da je res resen, da so vrata zaprta…

no, danes sva poročena preko 10 let, moj je preživel haha, imava 2 otroka, smo družina….
če ti toliko pomeni, spregovori o tem. apeliram na druge fante tukaj gor, naj o takih temah s partnericami odprto spregovorijo 🙂 ne se nekej skrivat, to je najslabše

Če ti sebe osebno prepoznaš v tečnarjenju in se ti to zdi tipično ženska lastnost, še ne pomeni, da se tako odzivajo tudi ostale predstavnice ženskega spola.

In nehote se postavlja vprašanje, od kje posemeznicam prepričanje, da vas tovrstni, krcajoči komentarji, povzdigujejo nad te, ki jih z njimi obdelujete?!

Čeprav: v bistvu si tak stavek, kot je citiran, niti ne zasluži replike.

Poroko zavrača ker si dejansko podzavestno na nek način želi odprta vrata…oz kot je že bilo napisano je verjetno razlog globji.
Če jo ima res rad in ve koliko njej to pomeni bi že samo iz tega razloga in nobenega drugega – pa če poroko drugače še tako prezira moral namreč pasti na kolena in jo zaprosit…vse ostalo je samo prazno filozofiranje..