Pozdravljeni,

prosim vas za vaše mnenje o pridobivanju teže moje hčerkice.
Stara je 19 dni, rojena 14 dni prezgodaj (induciran porod – zaradi mojega neurejenega gestacijskega diabetesa, kljub dieti in inzulinu). Porod je potekal brez posebnosti, naša punčka je popila par požirkov mekonijske plodovnice. AGPAR 9-10-10.
Porodna teža je bila 3.550 (dolžina 51 cm), odpustna 3.410g. Patronažna sestra ne najprej ni tehtala, ker je hčerka bila videti zadovoljna, s polnim trebuščkom, napeto kožo, vsaka plenica je bila polulana, vsaj 4x dnevno je bila pokakana. Ko jo je pri starosti 7 dni stehtala, je imela “le” 3.380 g. Po 2 dnevih je pridobila le 20g. Začela je tudi močno polivati in zato sva bili napoteni na PK. Tam smo uredili dojenje (prej ad libitum, sedaj točno na 3 ure, po max 7 minut na eni strani), dobila je infuzijo in v 4 dnevih se je “zredila” iz 3.460 na 3.550 g, zato sva bili odpuščeni z navodili, naj vsak podoj tehtamo in spremljamo napredovanje teže.

Vsak podoj je med 60 in 80 g, ponoči tudi kak nad 80 (do 100 g). Če slučajno poje manj kot 60 g ali pa je po 60 g podoju še lačna, ji dodam adaptirano mleko.

Tehtanje nam kaže, da se redi – prosim vas za komentar, ali je sedaj napredovanje zadovoljivo, ali moram kak podoj zamenjati z adaptiranim mlekom: (tehtam vsak drugi dan, ob istih urah)
25.1.: 3.550 g
27.1.: 3.650 g
29.1.: 3.780 g
31.1.: 3.820 g.

Skrbi me predvsem zadnje tehtanje – saj je v 2 dnevih dobila le 40 g…

Najlepša hvala za vaš komentar!

Draga zaskrbljena mama,

če pogledam vaš zapis teže, me prav nič ne skrbi – pridobivanje teže v enem mesecu je skoraj idealno…

Bolj me “moti”, da ste zelooooo osredotočeni na tehtnico in gramčke in da vsak odstop od planiranega vzamete skoraj kot neuspeh. Zavedam se, da je glavni razlog za to osredotočenost v dogodkih v zadnjih dveh tednih, ko ste izgubili zaupanje v lasten občutek pri hranjenju malčice. Dojenje točno na tri ure po sedem minut? Tehtanje vsakega podoja? Me kar malo stiska ob takšnih navodilih. Dodajanje, čim ne poje 60 ml, pa se mi tudi ne zdi pravi odgovor za reševanje težav.

Vem, da boste težko upoštevali moj nasvet, pa vendar:
poskusite spet dojiti “ad libitum”, pri čemer pustite, da dete ponoči spi, čez dan pa jo zbujajte na 3 ure (če se ne bo sama že prej);
ne tehtajte vsakega podoja, raje pridobite občutek glede polnosti-praznosti dojk ter obnašanja vaše dojenčice;
deklico tehtajte sicer tako kot doslej (torej 2-3x tedensko);
pogostnost lulanja in kakanja je tudi odličen pokazatelj prehranjenosti.

Pri teži, ki jo je imela ob rojstvu in jo ima po 3 tednih vaša hčerka (mnogi dojenčki 2 tedna po rojstvu ujamejo šele porodno težo!), res nimate kaj skrbeti – tudi, če kakšen dan teža stoji. In če zlobno dodam – če bodo stvari v življenju tekle tako kot običajno, se boste lahko čez leto dni ubadali s preveč ješčo mlado damo s prebitkom gramov.

Pozdrav,

Spoštovani,

vaš odgovor je balzam za moje oči…
S težavo sem se lotila tehtanja, urnika in vseh ceremonij okoli teže. Ampak, taka so bila navodila. Ker sem imela slabo vest (ob sprejemu sem bila deležna očitkov – saj jo stradate, zakaj ji ne date stekleničke…) sem se jih držala kot pijanec plota.
Prvi otrok je bil kot dojenček zelo ješč in teh težav ni bilo… Bil je dojen tako kot svetujete vi – ad libitum in je zelo lepo napredoval.

HVALA!

tudi mi se ubadamo z težo moje punčke ki je ob rojstvu bila zahirana (rojena 39t)in se mii zdi da ima premalo.
2610,49
1m 3500,52
2m 4210,56
3,5m 4850.59
4.5m 5550,63
6m 6800,66,5
danes 7810,70,5 (čez en teden bo stara 8m)

punčka se kotali na tleh,če je na trebuhu gre v krog na igralni podlogi, sedi če jo posedem ,sama še ne zna edino če ima vzglavje višje ji včasih rata se dvignat,
se ne plazi,dvigne prsni koš na iztegnjenih rokah,medtem z eno roko pobira igrače,z drugo se opira.
včasih nam pomaha pa-pa,se veliko pogovarja po svoje ga-ga,da-da,ka-ka…

včasih sama dviguje ritko in krči nogice,ampak noče istočasno prsni koš dvignat ,če iztegne roke in dvigne p.koš noge ima na tleh,ne krči jih.

če ji pomagam da gre v 4nožni položaj začne protestirat,

sem pa res zaskrbljena.
ali mislite da zaostaja v gibalnem razvoju?
kaj pa teža in višina ,koliko zaostaja za povprečjem?

hvala za vaš odgovor!

Draga zaskrbljena mama,

ker zamujam z odgovori, bom kratka:

vaša mlada dama v ničemer (ne v telesnih merah ne v mejnikih razvoja) ne odstopa od normalnega (povprečnega) za njeno starost. Zato je skrb povsem odveč.

Vsekakor pa je koristno za vaš notranji mir, da ob naslednjem obisku v posvetovalnici o vsem, kar vas moti ali skrbi, poiščete razlago ali pojasnilo tudi pri vaši osebni pediatrinju (pediatru) in medicinski sestri. To sta najbolj usposobljeni osebi, ki lahko ob pregledu dokumentacije IN vaše punčke z gotovostjo potrdita, da “vse klapa”.

Pozdrav,

Pozdravljeni,
zgoraj ste mi že svetovali (MANEC), punčka je medtem imela svoje “ups and downs”…
Pri 3,5 mesecih je začela zavračati dojenje, potem sem črpala mleko, začela je zavračati stekleničko, pojavljalo se je hudo kričanje po vsakem hranjenju, pojačalo se je polivanje, ni napredovala na teži… zato sva bili sprejeti na gastro, kjer je po opravljeni pH metriji bila potrjena refluksna bolezen.
Dobila je terapijo – Nexium 6mg dnevno, pred 16 dnevi. Že dobre 4 tedne je na brezmlečni dieti (vmes sem obupala nad dojenjem, sedaj pije Aptamil ADC). Po navodilih iz PK sva začeli uvajati gosto hrano pri 4 mesecih, čez par dni bo dopolnila 5 mesecev.
Dnevne količine vse hrane so trenutno pri njeni teži 6.700 g cca 600 ml. Kljub premalem vnosu počasi dobiva težo (po 20-30g na teden).
Zaradi hipotonije in hiperehogenosti bazalnih ganglijev ji je nevrolog na PK predpisal še Qvital sirup.

Učinka zdravil pa še ni videti – še vedno zavrača hrano, usta ima zabetonirana in le s težavo ji uspem “spitati” tistih borih 600 +/- ml dnevno, večino v polsnu.

Prebrala sem že ne vem koliko nasvetov, vse GER ukrepe upoštevamo, pa vseeno ni videti da bi karkoli pomagalo.

Iščem način, da bi ji spodbudila apetit, pa nisem zasledila nikjer prav nič – imate vi kak nasvet, idejo?

Za odrasle pri GERB priporočajo aloe vera sok kot podporo terapiji, ampak ga proizvajalci odsvetujejo do 12. leta starosti – morda veste, ji lahko ponudim vseeno kak mililiter tega soka, ki naj bi pozitivno vplival na prebavila?

Hranjenje nam je postala nočna mora, zavrača tako moje domače kuhanje z domačo zelenjavo, kot tudi kupljene kašice…

Hvaležna bom za vsak nasvet!

Spoštovana,

ob vsem, kar ste zapisali, vam čisto verjamem, da ste zaskrbljeni in utrujeni od vsakodnevnih bojev pri hranjenju vaše deklice. In se bojim, da vam ne morem napisati nič kaj zelo uporabnega. Razen da ne bo nobene škode, če za krajši čas poskusite z majhnimi količinami soka aloe vera.

Bojim se, da lahko glavna težava tiči v diagnozi hipotonije in hiperehogenosti bazalnih ganglijev. Včasih imajo otroci s to težavo nepravilno gibanje – peristaltiko požiralnika, kar povzroča hude bolečine pri hranjenju. Večina ima več težav pri pitju kot pri požiranju goste hrane. Težave sicer z rastjo izvenevajo, a je pot do tja dolga. In sirup Qvital ne pomaga.

Zaenkrat bi vam sicer svetovala, da še malo potrpite in eksperimentirate – predvsem z gosto hrano, morda tudi s tako, ki je bolj kisla. Če ne bo šlo, si dobite še enkrat napotnico za nevrologa in ga ciljano povprašajte o možni povezavi med tistim, kar je ugotovil ob UZ preiskavi oz. pregledu in težavami pri hranjenju.

Srečno,

Hvala.

Ko pomislim, mala resnično zavrača pitje – ne pije ne vode, ne soka, ne sladkanega čaja… Po vsakem poskusu pitja je potem bruhala.

Nevrolog jo je pregledal in se mu vse skupaj ni zdelo nič kaj pomembnega. Ni našel povezave med njenimi teževami s hranjenjem in hipotonijo.
Njeno hipotonijo je označil za blago (počne vse, samo ob potegu za rokice 4,5 mesecih glavice ni zadržala), sedaj glavico potegne gor, jo že lepo kontrolira. Pred nekaj dnevi se je začela obračati s trebuha na bok (sedaj še več bruha…).
Pregled imava jeseni – bi bilo smiselno prej?

Obiskujeva RA, kjer je pediatrinja z njenim napredkom zelo zadovoljna, na fizioterapiji jo pohvali, da odlično napreduje (imela je hud ekstenzijski vzorec).

Kako pa bi se dalo pomagati mali, če bi resnično šlo za povezavo z nevrološkimi težavami? Občutek imam, da je sedaj ne boli, ko je. Takrat, pri 3,5 mesecih, ko se je vse začelo, takrat jo je moralo hudo boleti, ko je jedla, saj je po vsakem požirku jokala. Sedaj ne kaže znakov bolečine med hranjenjem. Ali pa se je morda navadila, revčka? Je izredno potrpežljiv otrok…

Resnično hvala za ogdovore!

Spoštovana,

po vsem, kar ste zapisali in kar so ugotovili specialisti, verjamem, da vaši mali ne bo hudega – in da morate samo malo še potrpeti, pa bodo težave minile. Da bi imela samo težave s požiranjem ob sicer zelo blagi hipotoniji (kar bi lahko enačili z normalnim), je neverjetno.

Torej pustite malčici, da je, kadar ji paše, kar ji paše in kolikor ji paše.

Termin za pregled v jeseni bo povsem v pravem času.

Lepo se imejte,