Pri nas revmatoidnega artritisa ne morejo zdraviti z rituksimabom
Po številu revmatologov (25) Slovenija na repu Evrope – Čakalna doba zdaj že devet mesecev
“Bolnikov z revmatizmom, če ga razumemo v najširšem smislu, je v Sloveniji 230.000 oziroma 11 odstotkov, za hujšimi oblikami pa trpi okoli tri odstotke populacije,” je povedal doc. dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo interne klinike UKC Ljubljana.
Doc. dr. Matija Tomšič: »Kako naj zdravim 26-letno bolnico, če ji ne morem dati rituksimaba, edinega zdravila, ki bi ji lahko pomagalo?« (Foto: Dnevnik)
Ta oddelek je tako rekoč edini specializirani oddelek za revmatična obolenja v Sloveniji, zato večina obolelih želi priti na pregled in na zdravljenje prav k njim. “Vendar se bojimo, da smo s 14.500 ambulantnimi pregledi na leto že na koncu svojih zmožnosti. V UKC Ljubljana imajo oddelek z enakim številom zaposlenih kot pri nas, pa imajo trikrat več ambulantnega prostora in ‘le’ pet tisoč pregledov na leto,” je zaskrbljen Tomšič, ki še pove, da se je čakalna doba v zadnjem letu podaljšala na devet mesecev.
Na oddelku je zaposlenih deset zdravnikov, ki komaj še zmorejo pritisk bolnikov. Za prvi pregled lahko bolniku namenijo 30, za kontrolni pa le 15 minut. “To je premalo, vendar bolniki na kontrolne preglede ne bi mogli prihajati na pol leta, če bi si zanje vzeli več časa,” pojasnjuje Tomšič. Stroka ne čaka križem rok, saj je že leta 2004 predlagala mrežo revmatologov za Slovenijo, ki naj bi jo postopno zapolnili do leta 2014. Svojega dela naloge doslej nista opravila ne zdravniška zbornica ne ministrstvo za zdravje. Razmere brez razpisanih dodatnih mest za specializante revmatologije se samo še slabšajo. V Sloveniji se z revmatologijo trenutno ukvarja 25 specialistov internistov in specializantov, vendar se nihče od teh popolnoma ne posveča samo revmatologiji. Mnogi med njimi imajo za bolnike z revmatizmom na voljo le polovico delovnega časa. “To pomeni, da revmatolog skrbi za več kot 100.000 prebivalcev, starih 16 ali več let, kar nas uvršča na zadnje mesto v Evropi za vsemi novimi pridruženimi članicami,” je realen Tomšič.
Zdravila rituksimab niso odobrili
Tudi za bolnike z vnetno revmatično boleznijo, še posebno z revmatoidnim artritisom in ankilozirajočim spondilitisom, so v zadnjih petih letih na voljo učinkovitejša, a draga biološka zdravila. Za nekaj tovrstnih zdravil pri nas denar že zagotavlja zavarovalnica. Zapletlo pa se je pri zdravilu rituksimab. To zdravilo je namenjeno bolnišničnemu zdravljenju tistih bolnikov, pri katerih vse druge terapije niso bile uspešne. Kljub temu da je upravičenost uporabe tega zdravila potrdil tudi zdravstveni svet, pa je to zdravilo izpadlo iz področnega dogovora. “Ne znam si razložiti, zakaj so bile vse vloge za biološka zdravila lani finančno podprte, razen vlog za zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom,” je precej obupan Tomšič, saj ima na oddelku 26-letno bolnico, za katero je zares zadnje upanje prav rituksimab. Po izkušnjah bi takšno zdravilo potrebovalo deset bolnikov na leto, da bo ironija še večja, pa je zdravljenje z njim 5000 evrov na leto cenejše kot z drugimi biološkimi zdravili.
Kot smo izvedeli, so za zdravljenje z istim zdravilom prispele tri vloge, zato je zdravstveni svet izbral tisto, ki je bila ocenjena kot najpomembnejša. To pa je bila vloga onkološkega inštituta.
“Zavedamo se, da je zdravljenje z biološkimi zdravili drago. Zato smo izdelali pregleden, elektronski način zbiranja in razvrščanja kandidatov za zdravljenje z biološkimi zdravili. Skladno s finančnimi zmožnostmi komisiji v Ljubljani in Mariboru določita bolnike, ki bodo zdravljeni s temi zdravili. Prihodnji mesec pa bomo prvi v Evropi začeli internetno evidenco bolnikov za zdravljenje z vnetno revmatično boleznijo, zdravljenih z biološkimi zdravili. Ta program bo poleg odobritve zdravljenja na podlagi sprejetih meril omogočal sprotno spremljanje vseh parametrov, pomembnih pri odločitvi za nadaljevanje ali ukinitev zdravljenja, dolgoročno pa bomo spremljali tudi nezaželene učinke teh zdravil,” je pojasnil Matija Tomšič.
Tekst: Majda Hostnik
Kopirano iz Dnevnika
Spoštovani,
Hvala za vaš trud »asr«, vendar kljub vsemu nisem prejela odgovora, ki ga iščem. Komisija daje soglasje samo za zdravila in zdravljenje, ki ga financira zdravstvena zavarovalnica, jaz pa želim priti do teh zdravil samoplačniško. V primerih samoplačništva komisije nimajo nobenih pristojnosti.
Zato še enkrat sprašujem kako priti do teh zdravil po samoplačniški poti in kako si priskrbeti zdravnika, ki bi nadzoroval zdravljenje z njimi.
Za vaš odgovor in nadaljni trud.
lp