Prezrti
Spoštovane
Takole. Nisem obtičala. Ne poznate me, zato so vaše “sodbe” preuranjene. Kolikor morem, pomagam tudi živim otrokom – Z DOBRODELNIMI DONACIJAMI. Pa tudi ostalim ljudem , ki pomoč potrebujejo. V mejah zmožnosti.
Kaj pa ve?
Ne spotikajte se ob čisto življenjske teme. Da ne boste nekega dne padle. Če že niste v tistem čisto etičnem smislu mislim.
Zavrženo se mi zdi moraliziranje takih osebkov.
Pa lepo pozdravljene.
P.s.
Niste naletele na babico, ki spreminja svoja načela po vzorcu drugih. Ker jih – nikoli!!
Za božjo voljo Darja, a vi sploh znate nehat, se umaknit, razmislit.. Kako naj bi Zdrava _Pamet vedela, da se je oglasila na 13. mesec dogodka. Kako ji sploh lahko rečete, da je moralno izpirjena? Kako lahko sploh veste kaj je ona doživela…
In mogoče bi bilo res dobro, da se oglasite na Društvu Solzice in tam izpoveste svojo stiko, ki je očitno velika. Tam Vas bodo ljudje razumeli in vas ne bodo obsojali.
Očitno je, da čisto o vsaki stvari pretiravate in se prepirate vse povprek.. Čeprav je ena mama rekla, da ji s svojimi posti na rano vlivate sol, Malo drugačen pogled vam je razložil zakaj gre ljudje okoli vas takšno obnašanje na živce. Ampak vi ne nehate.
Pa vam ni nihče rekel, da ne smete žalovati, nihče! Spravljate pa ljudi s svojim obnašanjem ob živce, kar vam je očitno v redu, ker drugače tega ne bi počeli. Ker če bi meni rekel nekdo, ki je nekaj podobnega doživel, da sem tečna bi nehala ali pa se preselila ali pa se preselila na drug forum, kjer bi me razumeli. Ker celo nekatere mame, ki so takšno izgubo doživele, ugotavljo, da pretiravate.
Ampak jaz vas ne bom spremenila, bom pa in to po pravici in čisto iskreno povedala, da mi greste na živce.
In ne to ni samo moj problem, presneto.
Spoštovane
No pa ste povedale, kar vam leži na duši. Prav.
Ne bom se spustila v ta zadnji komentar, ker papir prenese vse. Bom pa samo še enkrat in zadnjič povedala:
To je javni forum. Napisala sem kar sem, in s tem odprla fronto. Vsakemu je dovoljeno povedati kar misli. Težko pa prenašam takšne in podobne izlive, sploh če so žaljivo napisani. In so.
Nikomur se ne bom opravičevala, ker se nimam za kaj. Nobeni mami nisem direktno posegala v njeno temo na žaljiv način.
Malo samokritike in pogleda vase bi tudi vam pomagalo, saj ste ve skakale v moje teme, ki bi jih pravzaprav z lahkoto zignorirale.
Toliko ksenofobije človek težko zasledi. Sploh na forumu kjer je res ne bi smel nihče zaznati.
In ko že omenjate društvo Solzice. Nesporno opravlja dobro, humano delo. Sama sem se na njih obrnila 1 x, na začetku ko je bilo staršema tako hudo, da sem se zbala za oba, pa nisem niti odgovora dobila.
[center]Errare humanum est,
ignoscere divinum.[/center]
Hvala ,ker ste ji napisala resnico! Poklon in podpis pod Vaš post! d. je pa provokator ,ki se izživlja nad bolečino tujih ljudi. Vse se ji bo vrnilo. Ne želim nič slabega nikomur. Sledim njenim IP-jem. Lep pozdrav vsem. Vsem gre na živce. darja umakni se! Nimaš nobene vesti? Imaš? Torej se boš uvidevno umaknila s tega foruma. Bomo videli.
Spoštovane
Pod lažno tenkočutnostjo se dostikrat skriva trdo srce. Človeku je dano ali pa okameni skozi življenjske izkušnje. In take ljudi ponavadi moti vsak in prav vse. Nima smisla nadaljevati v takem tonu, ker res ni potrebno. Tema , ki sem jo odprla ni bila o tem kolikokrat se pojavim in ali se smem ali ne, ali koga motim ali ne, ali komu težim ali ne. Torej ste zgrešile v celoti. In oprostite, to ni moj problem. Resnično ni.
[center]It is better to be HATED for what you are,
than LOVED for what you are not![/center]
Vse dobro vam želim.
Jaz zagotovo ne grozim. Ker sem tudi uradna oseba,dobro vem kaj obsega grožnja in kaj se preganja po uradni dolžnosti. Darja odnehajte zaradi pietete do umrlih. Na napačnem forumu ste,mislim, trdim pa tega ne,da me ponovno ne obtožite da Vam grozim. Žalite me lahko, na Vaš nizek nivo se ne bom spustila.Vse dobro želim vsem.
Babe123
Zdrava_Pamet
Malo sem pregledala celoten forum in ugotovila, da pravzaprav ne vem kam sodita. Ali med žalujoče starše, svojce ali kam drugam. Nisem zaznala kakšne teme v kateri bi izpovedali svoja občutja ob izgubi. Dobro. Nekateri o tem raje javno molčijo. Stvar izbire, ki jo je treba spoštovati. Le upam lahko, da nista del teh žalostnih zgodb. Lahko sta menjali nick. Jaz ga nisem, ker ne menjam nravi po vetru ali trenutnem lagodju.
In sedaj obrazložitev:
Sama smatram kot grožnjo že to, da nekdo sledi mojemu IP oz. navede kako me bo “spravili” iz tega foruma. Kdo pa sta pravzaprav? To štejem za nedopustno, samovoljno in poseganje v osebno integriteto in če že hočeta resno osebno žalitev. Gospa, ki je to napisala in v kolikor je res uradna oseba, bi morala do poslednje črke poznati Zakon o varovanju osebnih podatkov, pa tudi čisto jasno in nedvoumno ustavno določbo o javnem izražanju mnenja. Za moj okus sta se spustili na najnižji možni nivo , nivo ki presega vsa vajina pooblastila. Kaže pa na vajini osebnosti, ki ne premoreta pisanja oz. izražanja na pietetni , spoštljiv kaj šele dobronameren način.
In kakor se posoja, tako se vrača, kar sejeta to bosta tudi želi. Verjemita. Vsak pride prej ali slej do tega spoznanja. Usoda (oz. karkoli že je) človeku naloži toliko kolikor je zmožen prenesti. Jaz v vsakem človeku vidim dobro, njegove slabe plati pripišem pridobljenim življenskim izkušnjam in nikogar ne obsojam.
Iz spoštovanja do staršev, ki so bili deležni najtežje izkušnje v svojem življenju se z vama ne bom več ukvarjala.
Verjamem in tudi prav je tako, da imajo tisti, ki berejo ta forum o vsej zadevi svoje mnenje. To ni vaše ali moje mnenje.
Vse dobro, naj adventni čas prinese mir v naša in vaša življenja
[code]
[center]Vrata za katerimi se skriva dobro, je težko odpreti,
vrata za katerimi se skriva zlo, je težko zapreti.
(Kitajski pregovor)[/center]
[/code]
Darja, tega, kar sem doživela jaz, ne morete vedeti… Vam pa povem, da smo tudi mi izgubili otroka…
Vem o čem govorite. Skušam pa vam povedati, da bo vam bolj pomagalo, če greste vase in se s to bolečino spopadete tam, kjer vam lahko pomagajo. Forumi niso kraj za kaj talega, sploh pa ne cele strani. Če imate to potrebo odprite blog, kjer boste lahko neomejeno in brez, da bi šla komu na živce objavljali stvari za vašega malčka.
Društvo Solzice je kot nalašč zato. Če ste poklicala enkrat pa se vam ne javijo, poizkusite še enkrat, dvakrat, trikrat…
In ja, Darja, tako kot vi meni govorite, da sem moralno izpirjeni, kličete usodo name… Lahko moja malenkost reče, da mi greste na živce in zato ne rabim pooblastil… Tako to gre. Ne Zdrava_Pamet ne jaz, nisva rekli, da ne smete žalovati.
Ne morete vsega vzeti za zlo, ta debata je mogoče dobra in mogoče se bomo vse nekaj iz tega naučile.
In če bi šla kdaj z mano na kavo bi videla, da nisem zloba, da se za mojimi vrati skriva dobrota.
Samo eno vprasanje za gospo Darjo.
Ste vi pred dvemi, tremi… desetimi leti, vedeli da je 15. oktobra dan, posvecen umrlim otrokom? Ali to veste priblizno leto, ko ste tudi sami utrpeli izgubo? Izgubo vnuka in ne otroka, kot sem veckrat dobila obcutek.
In naj se povem, da se strinjam s predhodnicami, nihce vam ne prepoveduje zalovanja, vendar so forumi bolj namenjeni razpredanjem in razlicnim debatam, tudi vprasanjem in morebitnim odgovorom, ne pa toliko enostranskim monologom oz. objavljanju razlicnih misli in verzov. Samo povem svoje mnenje. Sicer pa upam, da me ne bo nikoli doletela tako huda stvar, kot je izguba otroka.
Vsem zelim veliko moci.
Z vsem zapisanim se strinjam… Razen tisti del, kjer je Darja izgubila vnuka… Brez zamere, ampak nihče od nas ne more in ne sme presojati koga izguba boli bolj oz. manj.[/quote]
Ni bilo napisano v smislu, da ne sme zalovati za vnukom in da je izguba vnuka ne bi smela prizadeti, ampak ko sem brala njene poste (ne samo tega zgoraj), sem dobila obcutek, da vcasih “pozabi” omeniti, da gre za vnuka in clovek dobi obcutek, kot da je izgubila sina. Sama sem precej casa mislila, da gospa preboleva smrt sina. Sicer pa ni na meni, da presojam.
Tokrat se NA TEJ TEMI RES OGLAŠAM ZADNJIČ:
V bistvu bi se lahko že prej, pa nisem nikomur želela kaliti praznikov in konec koncev me niti ni zanimalo kdo se oglaša. Sem pa danes pogledala na to temo, tako iz radovednosti, priznam. Vidim, da ste nekatere skoraj dnevno prisotne na forumu Ko starši žalujejo. Prav, kakor komu drago. Niste pa poklicane soditi nekomu, ki ga ne poznate, niti obsojati , niti presojati, niti deliti nauke.
No, jaz ne želim deliti naukov, kljub dokaj zrelejšim letom in življenjskim izkušnjam. Verjemite tudi s takimi ljudmi kot ste ve. Sem pač celo življenje delala z res velikim številom ljudi, takimi in drugačnimi.Ljudje pa smo po svoji naravi različni. V nasprotnem primeru bi bilo življenje preveč lepo in skorajda dolgočasno. Moji življenjski nazori so jasni, izdelani. Tudi ve boste prišle do tega, ene prej druge kasneje, spet tretje morda nikoli.
Oglasila se je še ena gospa, ki ne ve ničesar pa je v bistvu prevzela dodatno vlogo razsodnice mene same, torej bom odgovorila še njej.
Torej draga gospa – ja vem, kako je izgubiti svojega otroka, ja vem, kako se dolga leta soočaš s pogrešanjem sestrice, ki je umrla stara komaj 3 mesece in še več, vem, kako je, ko se soočiš z izgubo težko pričakovanega vnučka in z žalostjo staršev, ki ji ne bo nikoli konca, le potuhne se, nekam v globino srca. Kljub temu, da gre življenje naprej. In ne, – ne vem dolgo za 15. oktober, ker tedaj tega dneva spomina ni omenjal nihče oz. so ga uvedli kasneje, in ja, še predobro vem, kje je Park zvončkov, ker hodim tja na obiske, pa tudi na grobove svojih. In ne, ne morete mi zameriti, da o tem več vem šele sedaj, ker so mamam otroke, ki so umrli v porodnišnici , da ranejše dobe sploh ne omenjam, kar odnesli in nihče ni govoril o tem in sploh, ker nihče ni omenjal, kje so pokopani. Morda vi veste? No jaz, vsekakor vem, kako je to šlo tedaj. Tudi kje so bili pokopani oz. prekopani. Razen, če ni otroček umrl kasneje, doma ali v bolnici zaradi bolezni. Tudi ne verjamem, da vsa to zanima, ker pač ni bil “vaš” otrok.
Današnji spomin in pokop tudi v ranejši dobi torej na začetku nosečnosti , je uvedel novejši čas, zato si pač ne dovolim, da me obsojate. In ne, gospa nisem skrivala, da kaj napišem svojemu vnučku, zato, ali površno pregledate objavo, ali kar tako iz “firbca”, ker bi v nasprotnem primeru videli, da mu pod posvetilo podpišem z: babi.
In na koncu, da ne boste dobile občutka, da se vam za kaj opravičujem, ker se ne. Se nimam za kaj. So nas (pa vsaj v mojih mladih letih) učili, da še na tako neugodne obdolžitve odgovorimo vljudno in brez žaljenja.
Nekdo mi je nekoč rekel: Ne sramuj se svojih čustev, joči, kriči, piši izrazi jih na način, ki ti je najbližji. Tisti, ki ne razumejo in se obnje spotikajo so ČUSTVENI INVALIDI.
Nenazadnje so najlepše pesmi v naši poeziji izraz izpovedi čustvenih velikanov.
Ne vem, morda nekega dne odprem prav na tem forumu temo o ostalih otroških zgodbah. Ni primerno, zaradi tega ker je preteklo toliko let? Ker to ni v duhu sedanjega časa? Ker tedanje zgodbe nikogar ne zanimajo? Ker morajo ostati za zidovi domov “seniorjev”?
Se mi boste tudi to prizadevale dopovedat? Ne trudite se.
Vse dobro vam želim, spoštovane drugače misleče.
[center][code]
Včasih stvari, ki jih ne moremo spreminiti,
na koncu spremenijo nas.
[/code][/center]
Tudi jaz zadnjič….
Ljudi ne gre spreminjati, vsak pa lahko pove svoja doživljanja. Nikjer nisem rekla, da kaj smete in ne smete… Da pač jaz doživljam to tako in do tega imam pravico.
Nikjer ne piše, da moram nositi žalost sveta, ampak moram svojo, tako kot vsak slehernik na tem foromu. Ni mi potrebno vedeti, kje so v preteklosti pokopavali umrle otroke in ni mi potrebno zanje prižigati sveč in zato nisem slaba. Če nekatera dejanja sprejemam, drugih pa ne, tudi nisem slaba.
Darja, ljudje nismo čustveni invalidi, če povemo svoje mnenje. In moje mnenje ostaja enako. Vsak od nas s svojim življenjem opravlja tako kot pač želi. Vsak se s svojimi čustvi spopada kot zna in vsak slehernik ima pravico nekaj doživeti tako kot pač to doživi…
In jaz mislim, da če vam nekdo reče, tega je preveč, to mene boli, je to stvar, ki jo je potrebno upoštevati. Temu se reče meje. Pri vas pa imam občutek, da želite nekaj, kar se zdi vam prav vsiliti drugim in to mi gre na živce.
Darja, ste center sveta, pa vaša bolečina tudi, ampak zavedajte se, da smo tudi drugi ljudje centri sveta in da je naša bolečina za nas center sveta. Vsak pač po svoje…
[img]http://ts1.mm.bing.net/th?id=H.5026294049669656&pid=15.1&H=120&W=160[/img]
[center]Počasi umira, kdor postane suženj navad, kdor ne zamenja rutine, kdor si ne upa zamenjati barv, kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna…
*
Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere, kdor ne posluša glasbe, kdo ne najde miline v sebi…
*
Počasi umira, kdor opusti načrt, še preden ga poskusi izvesti, kdor ne sprašuje o tistem česar ne ve, kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem kar ve…
* Ne dovoli si počasnega umiranja *[/center]
(Pablo Neruda)