Sonce, Norveška je med najbolj razvitimi državami na svetu in je celo prva na indeksu človekovega razvoja, kar pomeni, da veliko da na izobraževanje, zdravstvo, kulturo, vrednote. In res imajo tam ljudje tiste prave, klene vrednote. Ampak ugani kaj? Otroci so po srednji šoli prepuščeni sami sebi. Očitno ta princip le ni tako slab.

Draga ločevalka,
ugani kaj? Imam prijatelje, ki živijo v skandinavskih državah in med njimi so nekateri tudi študenti. Vem precej veliko več o njihovemu načinu življenja kot ti, ki si samo nekaj slišala jaz pa dejansko videla in čutila na licu mesta – pri njih. Otroci gredo kmalu na svoje, ker njihov sistem deluje tako, da če si čistilka imaš takšno plačo, da si lahko privoščis samostojno življenje v svojem stanovanju in ker štipendije lahko dobijo vsi. Prijatelja sta živela v svojem velikem stanovanju za dohodek pa imel aeno plačo pripravnika. Privoščila sta si vseeno lahko počitnice.

Tako da dragica moja, otroci tam niso prepuščeni sami sebi, ampak je za njih odlično poskrblejno. Pa kljub temu ostajajo družine zelo navezane in se pogosto rečujejo. Kadar je kdo v tranziciji pa je pogosta navada, da takrat gre za nekaj časa živet nazaj domov pa potem spet nova služba in novo stanovanje. Otroci ne hodijo od doma, ker jih nezadovolne mame pehajo čez prag, ampak ker si lahko privoščijo življenje in imajo možnost izkusiti svobodo. To bi marsikateri slovenski otrok z velikim veseljem počel pa ne more.

Bi še kaj rada pripomnila?

Točno ta prepis zakona potrjuje moje besede, ker tudi tisti, ki dobijo/dobimo iz preživninskega sklada, ker država zahteva denar od starša, je ta isti starš, potem nekoč star in neboglen, ga more preživlat otrok. Tko je…

Ammm, mogoče to, da sem študirala na Norveškem?
Glede štipendije verjetno govoriš o študentskih posojilih? Mogoče bi vprašala te svoje kolege čisto točno, kaj je njihov vir preživljanja.

Vse ostalo, kar opisuješ, je pa nerelevantno za obravnavani primer in se samo ven mečeš.

draga ločevalka,
hotela si primerjati dva popolnoma drugačna sistema in pametovati o tem, da bi en del prvega sistema lahko dali v drug (naš) sistem. To je tako, kot če bi trdila, da je prav in logično, de delfine naselimo v puščavi. To bo možno, ko bo v puščavi morje, do takrat pa se s takimi predpostavkami ni pametno smešiti.
Govorila si o tem kako so skandinavski otroci primorani oditi kmalu od doma – to naš ‘kit’. Vse kar sem ti napisala je še posebej relavantno za to trditev, če veš o čem govoriš seveda.
Iz vsega tega tudi sklepam in močno dvomim, da si ti tam kaj študirala, še posebej kaj, kar bi imelo povezavo z logičnim mišljenjem.

Živela in študirala sem na Švedskem in tam se mi je najbolj dopadlo to,d a starši vržejo otroke čez prag takoj ko ti dopolnijo polnoletnost. Pika. Tu ni debate! Potem si polnoletni otroci sami organizirajo življenje, najamejo študijsko posojilo in študirajo, delajo za svoj luksuz…in vsekakor sem tam v tako socialni državi spoznala veliko veliko bolj odgovornih mladih ljudi kot pa pri nas. Pri nas so hoteli mama čez vse, slabi partnerski in družinski odnosi, ki sledijo temu pa tudi….In ne gled ena dejstvo,d a so tam otroškiin preživnine zlo visoki, se le ti ukinejo takoj po srednji šoli. Pika.

Kot vidim ima Klavdija dohodke v višini minimalnih plač in tako res ni ravno lahko preživet ampak tako in še z manj MORA preživet kompleten slovenski revnejši sloj, ki dela in mnogi zraven preživljajo še otroke….

No pa ne mislit, da živim od minimalca, da dobivam kakršnekoli socialne transferje (zaradi višine dohodkov niti OD ne dobivam za svoje otroke) ter da nisem nič študirala :))) Samo sem se pa zgodaj naučila skrbet sama zase, čeprav izhajam iz družine dobrostoječih intelektualcev in ne izkoriščat staršev, čerpav so mi zelo veliko podarili. Vendar je razlika med tem ali to od njh pričakuješ in zahtevaš ali pa enostavno dobiš, pa nič ne pričakuješ, ker si na svojih nogah….

Samo kaj ko je v Sloveniji pač modno živet na račun države in staršev :)) Tisti tukaj gotovo pridejo boljše skoz lajf :)))

Moja pokojna mami je imela dobr pregovor za take ljudi in sicer “s polno ritjo je lahko srat”

Za ostale pa; lahko vas je sram, da tolčete po punci, ki je marsikaj dala čez, je samostojna in odgovorna, in želi da svojo odgovornost pokaže tudi oče. Smilijo se mi vaši otroci, saj ob takšnih ljubečih starših, ne potrebujejo resnično nobenega problema v življenju več…

lena 39
Nihče nikogar tam ne vrže čez prag. Otroci se kmalu odselijo, ker jih vedno čakajo dobre službe. Želijo si samostojnosti, ker si jo tudi lahko privoščijo. (misliš, da otroci gredo iz hiše na cesto in da jim starši to želijo?!) Marsikateri Slovenec bi to z veseljem storil pa je dejstvo tako, da tukaj čistilka ne more živeti na svojem, tam pa lahko!
Dejstvo je tudi to, da povprečen mlad Šved meni, da nikjer nič ne dogaja, razen v Stockholmu in Goteborgu, torej se mladina na veliko seli tja zaradi dogajanja. Stroški življenja sploh niso tako visoki, kot nam jih mediji predstavljajo. Poleg vsega imajo Lidle, Aldije in čisto zmerno cenovne trgovine, H&M je njihov pa pri nas velja za ugodnega, tam je u đabe … Stanovanja so smešno cenejša kot pri nas. Poznam študenta, ki si je pravkar kupil stanovanje v enem večjih Švedskih mest. Študentski kredit je nekaj, kar pri nas ne moreš dobit, ga pa tam z levo roko odplačaš, ker so plače odlične. mimogrede, če pri nas študija ne končaš, vračaš štipendijo) Je pa tudi tako, da jim fakultete ogromno denarja dajo, če pokažejo kak interes. Kolega zastonj hodi po svetu, samo če napiše kak članek (Avstralija, Amerika, Južna Afrika …) Lahko tudi delajo in so dobro plačani.

Ogromno Švedov po končani srednji šoli in pred študijem gre na daljše potovanje po svetu – joj, revčki vrženi v svet 🙁

Za primer dam družino električarja in vzgojiteljice s tremi otroki, ki se jima niti spraševat ni treba kaj bodo kupili in kam/če sploh bodo šli na počitnice, ker to ni problem. Kakor jim tudi ni problem enomesečni dopust v Avstraliji, če jim zapaše. Imajo hišo na morju, čolne ….

Moji prijatelji Slovenci, ki tam dejansko živijo s partnerji Švedi, pravijo, da je tam vse veliko bolj enostavno, vsi si lahko privoščijo vse, ni skrbi in s tem tudi ni nevoščljivosti. No, to najbolj opazijo razliko – nevoščljivost in privoščljivost. Tam nikomur nič ne manjka in se ne vtika v sosede; saj sploh nimajo zaves ali rolet kot mi. Ker nikogar nič ne briga in mu ni mar. Vsi so zadovoljni in imajo kar rabijo. Pri nas pa je nekdo nevoščljiv punci, ki ji skrbela za umirajočo mater in po njeni smrti šla nazaj na fax – za bruhat! Tisti, ki ste pametni kako boste ob polnoletnosti vrgli otroke čez prag, vamnikoli ne bodo pripravljeni tako stati ob strani. Samo želite si lahko.

Pravijo pa Švedi, da se pri njih vedno bolj pojavlja problem starejših, ki na starost ostanejo sami in so breme države. Zakaj? Otroci so od malega navajeni samostojnosti, na tem temelji tudi šolski sistem in način dela. In otroci se nato osredotočijo na svoj nov ožji družinski krog in pozabijo na stare starše. Obvez do staršev pa nimajo.

In njihega sistema študija NE MOREŠ primerjat z našim niti v sanjah. Saj pa oni sami ne vedo kaj bi počeli, če bi se znašli v čevljih študenta iz Slovenije.

Daanicaa,
se popolnoma strinjam 🙂

Ponavadi takšni očetje nimajo pojma kaj je biti starš in mislijo, da tistih nekaj evrov na mesec naredi veliko. Ponavadi jih država prisili, da plačajo pa še to ne plačujejo redno. Potem bi imeli pa radi pohvale in zahvale za izjemno delo. Pfej pa taka smet od očeta!

Nekateri smrt starša tule jemljejo precej zlahka. Morda jim za njihove starše ni mar, ker so jih vrgli na cesto brez izobrazbe, dela in strehe nad glavo. In potem se to ponavlja in ponavlja …brez pozitivne prihodnosti ..

No Sonce ne se obešat na moje besede. Če se otroci tam ne bi spokali sami bi jih skoraj resnično dobesedno popokali čez prag starši. Vendar tam je že vzgoja takšna, da se otrokom da jasno vedeti, da so otroci do 18. leta potem pa ne več in morajo odrasti.

Res je, da je v skandinavskih državah v primerjavi z ostalo evropo, še posebej pa z VB in Švico vse zelo socialno in poskrbljeno od države, vendar da bi tako zeeloooo z lahkoto živeli pa tudi ni. Je treba razmišljat kam in kako s cvenkom, nič ne pade z neba. In denar je potrebno tudi zaslužit. Jaz sem npr. izjemno dobro poznala eno učiteljsko družino in so si marsikaj privoščili samo varčevali pa so za vse to taaakoooo zelo, da se je meni zdelo prav pretirano. Drugi pa, ki sem jih spoznala pa niso bili tako varčni ampak tudi niso mogli lih tako živet – bolj res na nizkocenovnih štacunah…seveda so tudi tam vrednote posameznikov med seboj različne, ampak res pa je, da je tam filozofija popolnoma drugačna, noben polnoleten otrok si ne domišlja, da so ga starši dolžni živet in v tem je poanta. Kako pa bo živel in preživel, ali bo študiral ali pa bo luzer je potem njegova odločitev…

Starejši so morda res “sami” brez vnukov v mansardi in brez komande nad svojimi odraslimi otroci, ampak imajo dovolj premoženja – ki ga itak porabijo zase do smrti, da tudi potujejo po svetu in si plačujejo luksuzne počitnice, pa na koncu še njihove res luksuzne domove za ostarele….

PS: pa ne mislit, da je potovanje okoli sveta zlo drago :)) mam fendico, ki je šla za eno leto okoli sveta (pri 40tih), pa se je vrnila in je ugotovila, da je Ljubljana eno zakotno selo in je šla sedaj raje za pol leta na karibe, ker je tam življenje mnogo mnogo cenejše kot v LJ :)))) Tko da, to ni odvisno od nacionalnosti temveč od življenjskega stila :))

Aja še komentar za Danicaaa…za polno rit je potrebno tudi kaj noter vnest in to imet :)) Tko da…

In to večinoma ne pade z neba, oz v Sloveniji država ravno najbolj produktivnemu sloju pobira nenormalne davke (ti so največji na svetu) in jih potem preko socilanih transferjev razporeja naokrog in je vsak, ki zna izkoriščat to neumnost države največji frajer 🙂 (na vasi seveda)

Skandinavci očitno nekaj že počnejo prav, če imajo tako visoko stopnjo blaginje, in to ne samo v materialnem smislu. Pa kljub temu, da imajo zaposleni višje dohodke, svojih otrok med študijem ne vzdržujejo. Pri nas se pa zdi (očitno obema stranema) samoumevno, da se jih, pa ne glede na dejanske materialne zmožnosti staršev. Še ena zanimivost: Norvežani so v povprečju razmeroma stari študenti, ker ni redko, da gredo najprej za par let delat in šele nato študirat.

Kar se tiče vseh mogočih osebnih napadov – dajmo uporabljat tehtne argumente. Bolj malo veste o mojem življenju (čisto mimogrede, moji starši so bili rejniki in mi zla usoda otrok ni tuja, tudi sirote so bile vmes, takšne brez staršev sploh).

Ampak mi smo v Sloveniji. In dejstvo je, kot je držalo pred 20, 30 leti in drži še danes, da vsi starši, ločeni ali poročeni, ne morejo vzdrževat otrok tudi po srednji šoli, čeprav so jih dolžni. In ti otroci se morajo pač znajti drugače. Poleg štud. dela je zdaj možno vzeti tudi štud. posojilo (tudi brez poroka, le znesek je nižji), česar včasih ni bilo.

Kako pa to, da je do konca srednje šole šlo, potem pa nenadoma ne več? Pa saj naj bi študij trajal največ pet let, pa naj stisnejo še toliko časa? Otroci se morajo zavedat, da v zelo številnih primerih starši prelagajo večje neurgentne stroške na kasnejši čas, ko bi zadihali. Streha popušča, a ker si ne morejo privoščiti popravila, pač flikajo, dokler se da. Ampak nadaljnjih pet let se ne bo dalo. Kaj v tem primeru naredi otrok? Pusti starše pod puščajočo streho ali mu sine, da bi se pa morda lahko počasi pobrigal sam zase. Avto je star in bo služil še kako leto, dve, potem bo treba po novega. Bo otrok pustil, da so starši brez avta in naj se znajdejo, kot vejo in znajo, samo da on študira v miru? Da o bolj drastičnih primerih niti ne začnem.
Veliko večjo škodo delamo otrokom, če jih podpiramo v nedogled, kot če jih čim prej spravimo čez prag. Navsezadnje ima pa samostojno življenje toliko prednosti, da bi ga otrokom morali iz srca privoščiti! Pa dajmo no zaupat otrokom, da so pri 19. sposobno poskrbeti zase, tako ali drugače. In če že sistem dela iz njih opravilno nesposobne ljudi (da morajo kljub lastnemu gospodinjstvu prilagati prihodke staršev, pa halo no – saj imajo volivno pravico, a hrano jim morajo pa še vedno starši nosit v usta???), potem jim moramo vsaj starši dati občutek, da so dejansko odrasli, ne samo na papirju.

Sonce123:

khm .. sej ne vem če je sploh vredno odgovorit na tvoje neumnosti. klavdiji nisem nič naprej metala ali jo kakorkoli omalovaževala.
kar se tiče študija …. vseživljenjsko izobraževanje NE pomeni izobraževanje do 26 leta, ampak dokler si se sposoben izobraževat. če ti misliš, da si z eno šolo pridobila vse potrebno znanje za svoje delo … (nadaljevanje vstati po želji).
če bi bila spet mlada bi spet imela tako mlada otroke, to je – zame – ena boljših stvari, ki so se mi zgodile v življenju.
kaj še? kar se tieč izrednih študentov … si bila izredna študentka? nisi? no, potem drži jezik za zobmi. tisti, ki plača, mu je v interesu, da tudi naredi. čimprej, po možnosti.

Tole sam našla na http://www.pravozatelebane.com, ne vem pa, s katerim zakonom to povezati:

Če se otrok odseli od staršev, ali lahko zahteva preživnino v denarju?

Ne, razen če je življenje v skupnem gospodinjstvu s starši v nasprotju s koristjo otroka (npr. nevzdržni medsebojni odnosi, alkoholizem, nasilje ipd.). Če so razmere v skupnem gospodinjstvu normalne, otrok ne more izbirati, ali bi preživljanje raje prejemal “v naturalijah” ali v denarju.

Čeprav ena od forumašic trdi, da je to lahko uredila za svoje otroke – torej da oba od staršev plačujeta preživnino otroku v ločenem gospodinjstvu.

pa sej … kolk je staršev, ki odraslim otrokom finančno pomagajo. :)) pa en samo finančno, tudi s pomočjo pri vnukih, s hrano …. se mi zdi, da se ta preživninski del nikoli ne konča. ko pa starša potrebuje pomoč, ga pa otroci elegantno spravijo v bolnico ali dom.

9. Dolžnost preživljanja
123. člen

(1) Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.
(2) Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.
(3) Otroka iz prejšnjih odstavkov, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

—–
Starši preživljajo otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka.
131.a člen
(1) Razen pri dolžnosti staršev do preživljanja otrok, lahko zavezanec sam izbere ali bo upravičencu plačeval preživnino ali ga bo vzel k sebi v preživljanje ali pa bo poskrbel za njegovo preživljanje na drug način.
(2) Upravičenec lahko iz pomembnih razlogov zahteva, da se mu preživnina določi v denarju.

pomembni razlogi pa so?

in še starš komaj preživlja sebe? mislim, da ga ni sodišča, ki bi takemu staršu naložilo dolžnost preživljenja odraslega, za delo sposobnega mladca/mladenke.

Zal je tako, da potem otroci taksnih starsev, ki so sami nesposobni prezivljati otroke, padejo na pleca vseh davkoplacevalcev – v obliki raznoraznih socialnih primerkov, kar se mi osebno zdi se kako krivicno! Kajti, nisi pa napisala, da ga ni sodisca, ki bi odraslega, za delo sposobnega otroka, prepovedalo prejemati socialno pomoc.
Torej: nepravilno vzgojene otroke je pravicno obesit na pleca vseh nas, ne pa na njihove lastne starse?
Meni se zdi ravno obratno pravilno, da se vsi iz taksnih familij malo bolj zmigajo.

Zato pa je v Sloveniji polno mladih zdravih ljudi zivecih se pri starsih, a prejemnikih socialnih pomoci. Ti mladci dobivajo tako nekih 250 eurov ali koliko plus se placano zdravstveno zavarovanje.

V tujini pa so MLADI prejemniki socialnih pomoci samo (no saj teh je dovolj) izredno asocialni ljudje, ki ze itak izvirajo iz najnizjega sloja, taksni nepridipravi, iz katerih itak po navadi tudi nic ne bo.

NoNi: da dopolnim svoje razmišljanje:

v mislih sem imela starše, ki so zelo bolani, za delo nezmožni, invalidi III. kategorije, preprosto revni in neizobraženi. poznam mamo samohranilko, ki vse življenje tredo dela. zadnje fičnike da za svojo najstniško hči, ki je noče prikrajšati za nič. ko je še v OŠ prosila za subvencionirano malico in je učiteljica pred celim razredom njeni hčeri rekla, da je pa njena mama zaprosila za to in da ji bo šola plačevala je malico do konca šole plačevala sama, ker je bilo hči tako sram, da je edian v razredu, katere mama ne more plačevati malico v celoti.
mogoče tega ne razumeš a taki ljudje, preprosti, dobri, a žal neiznajdljivi ali kaj vem kaj, obstajajo in so tukaj med nami. delajo, garajo, preživljajo svoje otroke, stiskajo zobe in rintajo, nikjer pa ne piše, da njihovi otroci to znajo cenit ali da njihovi otroci od njih ne zahtevajo še več.

Meni se zdi, da je pošteno, da omogočimo svojim potomcem šolanje, tako tudi pravi zakonodaja, da starši smo dolžni preživljat otroke do 26 leta, če se redno šolajo. Jaz sem bila tudi sama deležna take podpore, da sem lahko normalno doštudirala in mi je moralna dolžnost, da enako omogočim tudi svojim otrokom. Se mi zdi, da je fakultetna izobrazba v teh časih kar nuja.

Seveda pa to ne pomeni, da si bom trgala od ust, polnoletni študenti pa ne bodo vedeli, kam z denarjem. Preprosto si bomo razdelili tako, da bomo vsi imeli podoben standard. Če bo denarja manjkalo (nič se ne ve, kaj bo še prinesla prihodnost), bomo pač shajali manj, vsak se bo nekaj potrudil v to smer. Poiskali si bomo dodatni zaslužek. Meni se ne bi moglo zgoditi, da ne bi vedela, v katerem letniku je kateri od sinov. Saj jih malo povprašam o predmetniku, se tekoče pogovarjamo o tem, kakšna so predavanja, kakšni profesorji, za kateri kolokvij ali izpit se pripravljata. Včasih mi pokažeta rezultat izpit na netu. Nenazadnje, če ni vpisan, potem tudi potrdila o šolanju ne more dobiti. Pa tudi malo vidiš, ali ima veliko dela s faksom ali ne. Je pa res, da moraš sam postavit meje, kaj jim boš dal in kaj ne, pa da je ponavadi tisto kar daš zmeraj premalo. Pa nobene posebne hvaležnosti ni od otrok, imajo občutek, da jim to tako ali tako pripada. Tako pač je. Morda ne škodi jim od časa do časa tudi malo pojasniti, kako se moramo starši pomatrat v službi, da je ob koncu meseca plača.

Zelo spoštujem Klavdijo, da zna samostojno živeti in mislim, da ima pravico do rednega študija, tako kot vsi državljani Slovenije, ki so sposobni to pravico izkoristiti. Še več, mislim da imamo od izobraženih mladih ljudi vsi prebivalci Slo koristi.