Le eno vprašanje. Si že več kot leto sama z hčerko.

LP

Ne. 4 mesece.

Lp, Yo

Zanimalo me je zato, ker je pred več kot letom bila tukaj ena Yo, a je bila ze takrat sama z hčerko. No, takrat sem uporabljal drug nick.
Hvala za odgovor.

LP

Preberi se zgornjo enako temo….Tudi tebi zelim poslati enak odgovor…..LP

Recimo takole: lahko jo tožiš za znižanje preživnine, ker so se tvoje življenske razmere bitveno spremenile, si recimo postal brezposelen, si hudo bolan in na bolniški in s tem denarjem težko shajaš…Mogoče pa si postal klošar, recimo….
No, navadno mora mama tožiti za zvišanje..Pa poiskusi , če gre še v obtatni smeri…Vprašaj odvetnika,plačaj ga……Sicer pa, a misliš , da je 42000sit veliko in da tega denarja ne ponuca za otroka? Pa seštej tole:-povprečna mesečna položnica za osnovno šolo (malica, kosilo, stroški za fotokopije, izlet, pa recimo ciciban, če ne PIL pa GEA pa računalništvo,jezik ali kaj podobnega-22000sit/mes…), glasbena šola 7900sit, ….hrana, obleka, stanovanje (če nimaš sreče in ne živiš pri starših), pa letos imajo kolonijo, pa knjige pa zvezki za šolo, mesečna vozovnica za bus…pa še in še lahko naštejem..O kakšnih priboljških, igračah, rolerjih, smučarski opremi, novem kolesu da sploh ne govorim…Kako imata pa te velike nakupe pošlihtane, a….A mora sama vse to kupovat ali tudi ti kaj primakneš..
Sploh pa , višino preživnine so ti določili na osnovi osebnega dohodka. In če sedaj plačuješ 42000, nimaš tako majhnega in ona ne tako velikega, da toliko daješ.
Otroci stanejo in večji kot so, več stanejo… In 42000, se mi ne zdi veliko, če imaš hčerko bo samo za en lep kos spodnjega perila pri svojih petnajstih letih odštela 10 000sit….Samo toliko v razmislek in ne seri ga…Bodi vesel, da lahko daš svojemu otroku pa še kaj mu kupi zraven, tako iz srca, da bo vesel…

Zena se pok**** in ti jo seveda pustiš z dvema otrokoma, premoženje delita …

Najdeš drugo žensko svojega življenja + otroke, plačuješ tretjino plače za napake drugih in težko shajaš do smrti ….

Denar, ki bi naj šel za tvoje otroke porabi prva žena, ki si ni sposobna najti niti službe niti moškega! 90% primerov je takih, žalostno, ker je tudi moj tak.

Jaz bi raje imel oba otroka pri sebi z novo partnerco in mi treba nič za to plačati!
Pa jih ne da, ker se njej ne splača. Otroka pa v bedi ….

Pa še moja zgodba:

Ločena 9 let. Preživnine dobila: 00000000000000!!!!

Najprej je šel v tujino (s to državo nimamo podpisanega sporazuma…), prišel nazaj , se zaposlil, ko je dobil adm. prepoved za preživnino (ker je prostovoljno ni plačeval) je pustil službo, pa spet šel v tujino…
Zdaj ga nismo videli že 5 let, sin ga je v 9 letih videl ene 3 -4 x.
Za roj. da ne piše, niti po prijateljih ne vpraša, če je sin živ.

Pa ti dečko pride po 5 letih domov in hoče videt otroka. Grem na Ceter za soc. delo, ker vem, da nima strehe nad glavo (kam bi dal otroka čez vikend??), nima denarja, visi v gostilnah. Pa mi tam rečejo, da ne-plačevanje preživnine nima nič s stiki. Da pa bo za otroka zanimivo, če vidi, kako oče živi. Aja še to, sin očeta ne pozna več. Ko je odšel je bil star 5 let, zdaj je 14 let. Ve kje je, o njem ne sprašuje, jaz pa ne drezam vanj i inf., ki so itak boleče.
Enkrat me je sin vprašal, zakaj oče niti ne piše niti ne pokliče. Pa sem rekla, da pošta od tam težko pride (lažem..), da ne more klicati…. Pa sem videla, da mi ni verjel. Sreča, da nanj ni čustveno navezan in ga to ne boli. Oče mu je tujec. Nekaj časa sem pisala čestitke za roj. dan in se podpisovala kot oče, potem pa sem nehala… In NIKOLI, RES NIKOLI nisem grdo govorila o očetu. Ravno narobe: rekla sem,d a je moral iti v tujino, ker tam nimajo takega strokovnjaka, kot je on. V resnici pa tam životari in nima niti za hrano. Delati pa tako nikoli ni hotel…

In ko bo spet prišel, bo zahteval otroka…..
Aja, uspelo mi je dobiti državno preživnino: 16.000 Sit. Glih za malico in kosilo – če ni predlog mesec.

Zdaj pa bistvo:

KAKO DOBITI VEČ?

Ne samo, da porabo otrok na mesec 84.000 sit ampak celo več. Sama sem samohranilka, “preljubi očka” ni niti očetovstva podpisal, kaj da bi malemu kaj kupil(star je že tri leta in pol), ne plačuje preživnine, otroka je videl približno 7 x, zadnje leto dni pa niti enkrat. In naj ti naštejem samo par stroškov:
– vrtec 42.000 sit
– hrana cca. 20.000 sit (otrok mora tudi jesti)
– obleka cca. 20.000 sit na mesec (če vzamem povprečje celega leta, na žalost zelo hitro raste in ker v sorodstvu ni otrok za katerimi bi kaj ponosil, mu je treba vse kupiti in da ne bo pomote, nobenih znamk in razkošja, kupujem na razprodajah, trgovke znamke – spar in podobno edini pri obitvi ne “šparamo”)
– zelo veliko je bolan za zdravila in vitamine cca. 4.000 sit na mesec
In za otroka je tudi potrebno kupiti kako igračko, ga peljeta na igrico ali izlet, morje, ki je za njegovo zdravje zelo priporočjivo, pranje na tapeti non-stop ter še marsikaj bi lahko naštela za njegove manjše potrebe in želje. In nekako so ti zneski le okvirni, če bi človek vse natančno sešteval čez mesec in skozi vse leto, bi prišel še do večjega zneska kot si ga zabeležil.

Saj nisem rekel, da ne more stat toliko. Jaz sem tudi zapravil na mesec ;

136 000 kredit
40 000 bencin
22 000 mobitelj
8 000 ADSL
15 000 hisni telefon
45 000 zavarovanje

Bolj je da neham nastevat. Potem pa je se hrana, registracija avta ,…….. No pa mi je zagustilo in sem stroske zelo zmanjsal. Pa sedaj s kreditom ne zapravim dvesto tisoč na mesec. Če ni ne moreš vzet.
Ko pa sem prebral, kaj si napisal, sem poklical kolega koliko ima plačo. 76000 sit. Pa živi tričlanska družina z njo v enosobnem stanovanju v bloku.
Ni mi jasno, če ga stane otrok toliko na mesec kako preživijo.
Mogoče bom enkrat kapiral. Do takrat pa se opravičujem, če se mi zdijo ti stroški preveliki.

LP

smoTko,

seveda se da preziveti tudi triclansko druzino s 76000 SIT na mesec. Kaj pa cjo, ce ni kje vzeti, ni. Pri nas imajo delavke v eni tovarni 35.000 SIt place, pa se te ne dobijo, pa ravno tako prezivijo. Saj v jarek se zavalit in umret pac ne gre, ne. Pac prezivis.

To ni cisto isto kot dostojno preziveti. Ne govorim o luksuzu, ampak o toplicah ali morju enkrat na leto, kvalitetni obutvi,…

Toliko, da ne bi bilo pomote: jaz dobim od bivsega 5000 SIT na mesec, oziroma bolje receno, naj bi dobila 5000 SIT na mesec, ker placa jih ali pa tudi ne.

Ce sta starsa prej skupaj vzdrzevala otroka na nekem nivoju, kakrsenkoli je pac ze bil, eni so privoscijo vec, eni manj, ga naj bi tudi po razhodu. Ce je prej hodil na plesne vaje, naj tudi kasneje. In sta pac oba za to dolzna poskrbeti.

Koliko moj bisvi poskrbi za to s 5 tisocaki na mesec, si lahko mislis, ampak pustimo to.

Tana, tebi pa tole: za ocetovstvo tozi. Nujno, uredi to, preden bo otrok toliko velik, da se bo vsega tega zavedal. Pa bo moral prinesti rojstni list ob vseh mogocih in nemogocih prilikah na razne urade, solo,… in tista rubrika oce prazna…

Ne stane toliko, pred dvema letoma je stala tozba za ugotavljanje oetovstva okrog 20.000 SIt, odvetnika pa ne rabis, verjemi mi, edino tozbo naj ti sestavi – pa se to je bolje, da gres v Pravno informacijski center na Metelkovi, kjer to naredijo za zelo male denarje, pa tudi pravno pomoc tam dobis. Lahkjo racunas na kansi dve leti poteka tozbe, ampak potem bo to opravljeno. Res ti svetujem, da to naredis.

Hvala Maja za nasvet, tudi sama razmišljam v tej smeri, sploh ker imamo v sorodstvu pravnika, ki bi mi vse uredil zastonj. Moti me samo eno, kaj bo, ko bo čez par let “oče” želel videti malega in potem se bodo pričele težave. Tip ogromno obljublja, a od tega nič (sama sem to preizkusila) in ne želim, da gre moj sin čez vse to, ker je precej boleče že za odraslo osebo, kaj šele za otroka. Ne želim, da se iz srečnega, veselega otroka, ki je pol življenja, obkrožen z ogromno ljudmi, ki ga imajo neizmerno radi, spremeni v žalostno in ražočarano bitje. Saj vem, da so tudi razočaranja del življenja in da moramo to vsi spoznati in se naučiti spopasti s tem, samo za otroke je to še posebno boleče, sploh če je tu vključena oseba, ki te naj bi imela rada in ti posvečala pozornost ter ti dajala ljubezen, varnost in toplino.
In to je razlog, zakaj čakam tako dolgo in se še vedno nisem odločila, kaj naj naredim.
Lep dan in lep vikend.

Tana, tudi sama se strinjam z mnenjem Maje…Uredi formalno ocetovstvo, ker je to v interesu otroka. Saj ti bo pravnik iz sorodstva razlozil, zakaj je to pametno storiti….
Sem pa mnenja, da ni potrebno imeti bojazni, da bo “otroka” begalo spoznanje in “spoznavanje” oceta kasneje. Le na primeren nacin ga bos morala s pogovorom pripraviti na to. Ves, otroci vcasih razmisljajo presenetljivo “po odraslo” in znajo kar hitro potegniti pravi logicni zakljucek o tem, kam kdo sodi in kaksen je…Saj ne moremo zascititi svojih otrok pred dolocenimi eventuelnimi razocaranji. Tudi razocaranja kalijo nase otroke in jim zvisujejo toleranco za vsa naslednja neprijetna dogajanja…Kaj se ve, mogoce pa obstaja tudi verjetnost prijetnejsih presenecenj v bodocnosti? Ne vemo, kako se stvari lahko obrnejo in prav bi bilo, ce ima tvoj otrok tudi moznost doziveti kaksno bolj prijetno izkusnjo v bodocnosti…Jaz mu to in tudi posredno tebi iskreno privoscim….LP

Vem, kaj mislis. Na zalost pa je tako, da ce bi ti hotel delati probleme, ti jih bi,
ne glede na to, ali ga ti tozis za ocetovstvo ali ne. Ce bi hotel recimo na vsak nacin izsiliti stike z otrokom proti tvoji volji, lahko on tozi za ugotovitev ocetovstva.

Jaz sem v podobnem polozaju sklenila, da formalno ocetovstvo uredim, da ne bo otrok noname, da ne bom imela probleme pri stipendijah, da ne bo mali hodil po svetu s taksnim rojstnim listom. Da sem to otroku dolzna. In sem bivsega tozila. Na koncu je potem, ko je videl, da bom sla do konca, sam priznal ocetovstvo, po enem letu in pol poteka sodnega postopka. To sem hotela brezpogojno urediti, predne je otrok toliko star, da se vsega tega zaveda. Pa da ne bi slucajno otrok moral toziti po dopolnjenem osemnajstem letu, ce bi hotel imeti v rojstnem listu zapisanega tudi oceta, jaz pa tega ne bi pravocasno uredila.

Odlocitev je samo tvoja.