preživnina
Pozdravljeni!
Zanima me ali obstaja način kako lahko dobim premalo plačano preživnino za otroke od bivšega soproga za mesec avgust? Preživnina je bila določena na sodišču in je pravnomočna od meseca aprila 2009. Bivši soprog se je sam odločil da mi nebo nakazal določene preživnine, ker so bili otroci pri njemu na počitnicah.
ne gre za veliko vsoto, ampak meni vsak evro pomeni veliko…
S spoštovanjem
Anja
Mene pa zanima, glede na to, da je preživninski zavezanec v tehle postopkih vedno v položaju, da sodišče dela proti njemu – kaj v primeru, ko višina preživnine in vseh z njo pripadajočih stroškov zavezanca tako udari po žepu, da si potem ne more več privoščiti normalnega življenja.
Dam primer:
Zavezanec plačuje po odločbi sodišča za dva otroka 350 evrov skupaj. Ima plačo v višini 750 evrov, torej mu ostane 400 na mesec. Recimo, da bi si rad ustvaril novo družino, rad bi najel kredit za hišo, rad bi svoje življenje postavil nazaj na noge, pa je finančno breme preživnine takšno, da si pač tega ne more več privoščiti. Zdaj je v situaciji, da životari. Recimo, da redno plačuje preživnino in da glede tega ni problemov. Kaj zavezancu preostane v tem primeru?
Ali pa še slabša situacija – da je zavezanec za preživnino brezposeln in preživnine ne zmore plačevati – sodipšče zaradi “potreb upnika” upošteva le-te pred dejstvom, da je zavezanec brezposeln. Zavezanec je nezmožen plačevanja preživnine in upnik zato le-to prejema prek Jamstvenega sklada. Zavezancu se finančno stanje ne izboljša, država ga terja in toži. V skrajni sili lahko celo zapre (neplačevanje preživnine se kazensko preganja). Zavezanec je tukaj “jebena stranka” – vse za korist otroka in tudi če se s tem uniči življenje njega, starša v bistvu.
Absurd: finančno nesposoben zavezanec za preživnino (ne plačuje ipd.) je v končni fazi lahko zaprt za vsak mesec neplačevanja, in če bi se to arestantsko dobo (hipotetično) seštelo, bi bilo več kot nekdo, ki je hladnokrvno nekoga umoril in dobil 10 let (z dobrim odvetnikom lahko tudi manj)
Spoštovani pelikan!
Preživnina naj bi se določala glede na potrebe otrok in zmožnosti zavezanca.
O dolžnosti preživljanja otrok in višini preživnine od 1. maja 2004 odločajo sodišča, bodisi na podlagi tožbe ali sporazuma o preživnini, tako da naj se zavezanec, ki ga navajate v primeru obrne na sodišče.
Suzana Gliha Škufca
Pozdravljeni!
Zanima me, kaj bi bilo možno storiti v naslednjem primeru: za otroka oče ne plačuje preživnine, ker je brezposeln in nima nobenih dohodkov, pri vlogi za štipendijo pa se mi preživnina upošteva kot dohodek in všteva v skupni dohodek in zato je bilo hčeri zavrnjena vloga za dodelitev štipendije, bolj banalno pa je še to, da mesečni dohodek na družinskega člana presega za 4 eure. Ali so kakšne možnosti, da se preživnina na podlagi sodne odločbe, ki ni prejeta že več let ne upošteva kot dohodek enostarševske družine?
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Tudi jaz bi imela vprašanje glede preživnine. In sicer sva z očetom moje hčerke spisala sporazum o preživnini, po vzorcu ki sva ga dobila na csd. To sva poslala na okrožno sodišče v Ljubljani. Sedaj je oče dobil pošto, da se more naslednji mesec zglasiti tam, ter predložiti podatke o prejemkih zadnjih 6 mesecev, jaz pa nisem dobila nič. Ali še bom,samo je že kar nekaj časa od tega, kar je on dobil vabilo, ali mislite da mi pač ni treba zraven ?! Zanima me tudi, ali je možno da se zmeniva da vsak mesec nakaže nekaj denarja, drugače pa tudi kupi kdaj on tisto kar mala potrebuje, oblačila, obutev, da je nekaj v denarju, nekaj pa materialno. Če bom morala na sodišče tudi jaz, moram tudi jaz prinesti izpiske zadnjih 6 mesecev? sem namreč brezposelna in dobivam samo dsp ter starševsko nadomestilo. Sem namreč komaj končala srednjo šolo in še nisem bila zaposlena. Kako poteka potem posotpek na sodišču? Moram še kaj pripraviti?
Že vnaprej hvala za odgovor.
Eva
Spoštovana Eva19!
Če bodo na sodišču potrebovali še kakšen vaš podatek, vam bodo že sporočili, tako kot so očetu vaše hčerke. Morda gre pri vas za podatke, ki jih lahko sodišče pridobi iz uradnih evidenc in vam ne bo treba nositi drugih dokazil.
Ker sta se sporazumela o preživnini, bo sodišče, v kolikor je sporazum v korist otroka, v nepravdnem postopku izdalo sklep o preživnini, ki bo potem veljal za vaju. Dobro je, da se tega sklepa držita, o raznih podrobnostih pa se lahko dogovarjata, kakor vama ustreza.
Suzana Gliha Škufca
Spoštovani!
Partner naj se pozanima pri delodajalcu, kako bi to najlažje in najhitreje uredil.
Pozdravljeni!
Bom kratka.Mene samo zanima ali je možno iztirjat preživnino za 6 let nazaj.Od takrat za hčerko nisem dobila nič od njenega očeta,zato vas prosim,če mi lahko poveste po kolikih letih zastara.Vem,da sem sama kriva,ker nisem šla na sodišče,ampak sem do zdaj upala da bo kaj,pa sem se očitno uštela.Hvala za odgovor
Lp B.
Pozdravljeni
bivši partner, odkar sva ločena (4 leta), ne plačuje preživnine, občasno nekaj malega da otroku, ko se vidita, vendar daleč od določene prežvnine. Je brez zaposlitve.
Vedno ko ga vidim ga opozorim če misli kaj plačat, pa ima vedno izgovore, sedaj pa je
šel v osebni stečaj!
Kaj lahko naredim?
Pozdravljeni!
Ker je moja celotna zgodba predolga, da bi jo opisala bom omenila samo bistvo oz.razlog zakaj sem tukaj. Potrebujem odvetnika oz. nekoga, ki ima izkušnje z izterjavo preživnine v ZRN. Bivši mož oz. sedanji dolžnik mi dolguje sodno določeno preživnino že kar za več kot dve leti. Biva neznano kje oz. se seli, edino kar je znano je to, da ima redno pokojnino, ki jo dobiva v ZRN. Ostalega premoženja nima, plačevanju preživnine pa se namerno izogiba saj je pred sodnikom povedal, da ne bo plačeval. Po dolgem nategovanju z odvetniki, ki tovrstnih izkušenj nimajo vas prosim, da mi pomagate vsaj z nasvetom kam naj se obrnem. Hvala
Spoštovana mama63!
Najprej se vam opravičujem, da ste toliko časa čakali na odgovor, upam da vam bo vseeno koristil.
Glede izterjave preživnine iz tujine se obrnite na Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, kjer boste vložili pisno zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine.
“Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na osnovi Konvencije OZN o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini posredni organ v Republiki Sloveniji v postopkih izterjave neplačanih preživnin v primerih, ko bodisi preživninski zavezanec bodisi upravičenec živi v drugi državi.” http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/
Iz konvencije:
“3. člen Predložitev zahtevka posredovalnemu organu
1. Ko je preživninski upravičenec z ozemlja ene od pogodbenic, odslej imenovane država
preživninskega upravičenca, in velja za dolžnika sodna pristojnost druge pogodbene stranke, odslej imenovane država upnika, lahko preživninski upravičenec naslovi zahtevek na sprejemni organ države, v kateri se nahaja, da bi dosegel prejemanje preživnine od upnika.
2. Vsaka pogodbenica obvesti Generalnega sekretarja o dokazilih, ki se običajno zahtevajo za
utemeljitev preživninskih zahtevkov po zakonu države sprejemnega organa, o pogojih, pod katerimi jih je treba dostaviti, da bi bila sprejemljiva, in drugih pogojih, ki jih ta zakon določa.
3. Zahtevku morajo biti priloženi vsi ustrezni dokumenti in zlasti, če se zahteva, pooblastilo za
sprejemni organ, da stori vse potrebno v imenu preživninskega upravičenca, ali da določi ustrezno usposobljeno osebo, da stori vse potrebno v imenu preživninskega upravičenca; zahtevku mora biti priložena tudi fotografija preživninskega upravičenca in, če je možno, tudi fotografija upnika.
4. Posredovalni organ stori vse potrebno, da so zakonske zahteve države sprejemnega organa
izpolnjene. Zahtevek vsebuje, razen če je z navedenim zakonom določeno drugače, naslednje podatke:
a) Priimek in imena, naslov, datum rojstva, državljanstvo in poklic preživninskega upravičenca, kakor tudi, če je možno, imena in naslov njegovega zakonitega zastopnika;
b) priimek in imena upnika in, kolikor jih preživninski upravičenec pozna, njegove poznejše naslove v zadnjih petih letih, njegov datum rojstva, državljanstvo in poklic;
c) natančno obrazložitev razlogov, s katerimi se utemeljuje zahtevek, predmet zahtevka in vse druge pomembne informacije, ki se nanašajo predvsem na vire sredstev in na družinsko stanje preživninskega upravičenca in dolžnika.
4. člen Pošiljanje spisa
1. Posredovalni organ pošlje spis sprejemnemu organu, ki ga določi država upnika, razen če meni, da je po zakonu države upnika zahtevek sporen.
2. Preden pošlje spis, se posredovalni organ prepriča, ali so dokazila, ki jih je treba predložiti, v
predpisani obliki.
3. Posredovalni organ lahko seznani sprejemni organ s svojim mnenjem o ustreznosti zahtevka in priporoči, naj se preživninskemu upravičencu nudi pravna pomoč in naj se ga oprosti plačila stroškov.
5. člen Pošiljanje sodb in drugih sodnih aktov[/b]
1. Posredovalni organ pošlje na zahtevo preživninskega upravičenca in v skladu z določili 4. člena
začasno ali pravnomočno odločbo ali drug sodni akt s preživninskim nalogom, izdanimi v korist
preživninskega upravičenca na pristojnem sodišču ene od pogodbenic, in če je potrebno in možno, zapisnik o obravnavah, na katerih je bila takšna odločitev sprejeta.
2. Odločbe in sodni akti iz prejšnjega odstavka lahko nadomestijo ali dopolnijo dokazila, omenjena v 3.členu.
3. Postopek, določen v 6. členu, je lahko po zakonu države upnika bodisi postopek exequatur ali
postopek vknjižbe bodisi nova tožba, ki temelji na odločbi, poslani v skladu z določili 1. odstavka.
6. člen Naloge sprejemnega organa
1. Sprejemni organ v mejah pooblastil, ki mu jih da preživninski upravičenec, stori v imenu
preživninskega upravičenca vse potrebno, da zagotovi izterjavo preživnin; predvsem se pogodi, in če to ni možno, vloži preživninski zahtevek in poskrbi, da se sodba, nalog ali drug sodni akt izvrši.
2. Sprejemni organ o poteku sproti obvešča posredovalni organ. Če ne more ukrepati, da obrazložitev in vrne spis posredovalnemu organu.
3. Ne glede na določila te konvencije, velja za navedene zahtevke in vsa s tem povezana vprašanja zakonodaja države upnika, zlasti kar zadeva mednarodno zasebno pravo.
7. člen Zaprosila
Ko zakonodaja obeh zadevnih pogodbenic dovoljuje zaprosila, se uporabljajo naslednje določbe:
a) Sodišče, na katerem je bila vložena preživninska tožba, lahko za pridobitev dokumentov ali drugih dokazil zaprosi, da izvrši njegovo zaprosilo pristojno sodišče druge pogodbenice ali kateri koli drug organ ali ustanova, ki jo je določila pogodbenica, v kateri mora biti zaprosilo izvršeno.
b) Da bi stranke ali njihovi zastopniki lahko bili prisotni, mora zaprošeni organ obvestiti zadevni
posredovalni in sprejemni organ, kakor tudi upnika, o datumu in kraju, kjer bo obravnavan zaradi
zahtevanega ukrepa.
c) Zaprosilo mora biti izvršeno kar se da hitro; če se ne izvrši v roku štirih mesecev računajoč od tedaj, ko zaprošeni organ prejme zaprosilo, je treba obvestiti organ, ki je dal zaprosilo, o razlogih za neizvršitev ali
zamudo.
d) Iz izvršitve zaprosila ne izhaja povračilo taks ali stroškov kakršne koli vrste.
e) Izvršitev zaprosila se sme zavrniti le, če :
1. pristnost dokumenta ni ugotovljena;
2. če pogodbenica, na ozemlju katere bi zaprosilo moralo biti izvršeno, zanj presodi, da bi vplivalo na njeno suverenost ali na njeno varnost.
8. člen Spremembe sodnih odločb
Določila te konvencije se uporabljajo tudi za zahtevke, s katerimi se zahteva sprememba sodnih
odločb, izdanih glede preživninski obveznostih.
9. člen Izjeme in olajšave
1. V postopkih, ki jih ureja ta konvencija, so preživninski upravičenci upravičeni do obravnave in
oprostitve plačila stroškov in izdatkov, ki se priznavata preživninskim upravičencem, ki prebivajo v državi, v kateri je tožba vložena, ali katere državljani so.
2. Tujim preživninskim upravičencem ali nerezidentom se ne sme zaračunati varščina judicatum solvi ali zahtevati katero koli drugo nakazilo ali polog.
3. Posredovalni in sprejemni organi ne morejo prejeti nobenega plačila za storitve, ki jih opravljajo v skladu z določili te konvencije.” http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/2005/slike/e-pravosodje/Mednarodne_pogodbe/Prevodi/49-1960-002-PREVOD.pdf
Želim vam, da vendarle uspete uveljaviti svojo pravico.
Lep pozdrav!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Pozdravljeni!
Oče plačuje preživnino za mojo pol sestro, ki živi ločeno od nas. Sedaj je stara že 25 let in pravi da bo moral preživnino plačevati še 5 let. Kako je to mogoče?
Ko so se odločali za višino preživnine, ni nikjer nihče omenil mene in mojega brata, ki sva sedaj stara 18 let, torej sva bila takrat še mladoletna. Kako to, da ni nikogar zanimalo da mora preživljati tudi naju dva?
Pozdravljena!
Kot vam je napisala Miriam, so starši dolžni preživljati svoje otroke le do 26. leta. Citiram ZZZDR:
“123. člen
(2) Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.”
Glede tega, da naj bi pri določanju višine preživnine upoštevali, da je moral oče preživljati tudi vaju z bratom, pa bi rekla, da se takšne okoliščine upoštevajo v tem smislu, da je zaradi tega očetu morda ostalo manj sredstev za preživljanje omenjene hčerke, ki ni živela z njim. Torej se zmanjša njegova finančna zmožnost. ZZZDR pravi tako:
“126. člen
Če je več oseb skupaj dolžnih koga preživljati, se ta dolžnost razdeli mednje po njihovih zmožnostih…” in
“129. člen
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca.”
Čimbolj razčiščene odnose želim!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
dober dan
mene zanima kako naj tozim oceta za prezivnino.oce ima ze osem otrok prvic je imev z mojo materjo tri otroke nakar je zapustiv nas in ustvariv se enega pri tadrugi zeni nakar je isto naredil ko z nami je zapustiv otroka in se porociv s tretjo zeno in narediv se stiri otroke tako dfa jih ima skupaj ze oem.zanima me kako in kaj rabim da ga lahko tozim za neplacevanje prezivnine
za vas odgovor se ze v naprej zahvaljujem
Spoštovani bizzy!
Če želite od svojega očeta izterjati preživnino, mora najprej obstajati sodna odločba, v kateri je določeno, koliko preživnine naj bi oče nakazoval. Če to slučajno še nimate urejeno, morate najprej na Okrožno sodišče vložiti Tožbo za ureditev preživnine. Če pa sodno odločbo že imate, potem se na Sodišče vloži Predlog za izvršbo preživnine.
Predlagam, da v kolikor vaša družina nima visokih dohodkov, vložite Prošnjo za brezplačno pravno pomoč (BPP) na pristojno Okrožno sodišče in vam bo dodeljeni odvetnik pripravil ustrezno vlogo za na Sodišče. Obrazec za BPP si lahko natisnete, najdete ga na strani: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=810&sid=438
Čimprej začnite urejati zadeve, da boste čimprej prišli do svoje pravice. Saj veste, da se znajo postopki na Sodišču zavleči. Pa srečno!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Tudi jaz imam probleme glede ločitve in preživnine. Nisem mamica, sem oče. Čeprav se v naši družbi daje prednost mamam, imamo tudi očetje enake probleme.
V zakonu sva že dolgo časa in imamava dva dtroka najstnika. Pred enim letom sem izgubil službo, poskušal sem vse a je ne dobim. Sedaj sem postal samostojni podjetnik in bom poskušal nekaj s trgovino. Ne vem, kako bo šlo. Do sedaj nismo imeli problemov z denarjem, ker sem imel kar solidno plačo, žena pa tudi. Ona je pustila službo in začela z masažo. Je zaposlena. Izbrala si je novega partnerja, ni mi povedala, zvedel sem. Zato sem ji rekel, da ne moreva več živeti skupaj in naj gre k partnerju. Živiva namreč v stanovanju mojih staršev že 16 let. Bila je jezna in bi najraje ostala kar v stanovanju. Želel sem, da bi šla narazen sporazumno, da bi čim manj obremenjevala otroke. Pristal sem celo da ona vzame otroke, čeprav bi jih imel najraje pri sebi. Ona pa samo preračunava kako bi mi čim več pobrala in kako bi mi onemogočila več stikov z otrokoma. Sporazumno ločitev ona razume tako, da le ona pove vse pogoje in naj bi na vse pristal. Ne morem pristati na to, da mi ne dovoli več obiska otrok in seveda sedaj, ko nimam popolnoma nobenih prejemkov na višino preživnine, ki jo zahteva. Tudi v stanovanju mi ne bo ostalo veliko. Kako se lahko izognem sodišču, če ne pristanem na vse njene zahteve. Že dosedaj je vedno kadar je bilo potrebno kakšno popravilo in kar koli, kar ni bilo ravno v zvezi s hrano ali obleko, odločno rekla ne dam. Sama je v tem času skupaj svojo mamo kupila garsonjero.
Spoštovani!
Dobrodošli na našem forumu. Pravite, da bi se radi izognili sodišču. To bo možno le, če se bosta uspela sporazumeti o vprašanju stikov, preživnine in razdelitve premoženja. Bojim se, da bosta sama to težko uspela. Lahko pa poskušata priti do skupnih dogovorov s pomočjo mediacije, kjer vama neka tretja oseba, ki je nevtralna, skuša pomagati, da skleneta kompromis. Mediacijo izvaja več različnih organizacij: http://www.google.si/#hl=sl&gs_nf=1&cp=30&gs_id=wa&xhr=t&q=brezpla%C4%8Dna+dru%C5%BEinska+mediacija&pf=p&sclient=psy-ab&oq=brezpla%C4%8Dna+dru%C5%BEinska+mediacija&gs_l=&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&fp=e3147ab55c6f86ec&biw=1280&bih=931
Tudi, če bo šla zadeva na Sodišče, to samo po sebi še ni nujno najhujše breme za otroke. Pomembno bi bilo, da vidva med sabo ne obračunavata, vsaj ne vpričo otrok ter da ne govorita otrokoma slabih stvari drug o drugem. Vem, da če se to dogaja pri (bivši) ženi, na to težko vplivate. A če boste slučajno zaznali preko pogovora z otrokoma, da ju preveč psihično obremenjuje, se lahko obrnete tudi na CSD in jih prosite, da se skušajo z njo pogovoriti. Razhajanje in vse dogajanje, ki je s tem vzročno in posledično povezano, vzbudi v človeku najrazličnejša močna čustva, tako da se včasih ne zmore več kontrolirati v besedah in dejanjih. Čeprav se do določene mere to lahko razume, pa je potrebno, kolikor je možno, preprečiti, da bi bili otroci žrtve ločitvene vojne.
Na CSD lahko prosite, da vam pomagajo z ženo dogovoriti se glede stikov, ker se sama ne zmoreta, dokler o tem ne odloči Sodišče. Mislim, da bosta glede na vaše nestrinjanje z njenimi zahtevami ter njeno neodstopanje od njih, težko zaobšla Sodišče. Za vložitev razveze ter ostalih že zgoraj omenjenih postopkov lahko zaprosite za brezplačno pravno pomoč, razen če presegate dohodkovni cenzus. http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=810&sid=438
Še pred tem pa kot že zgoraj napisano lahko poskušate s sklenitvijo sporazuma s pomočjo mediacije.
Kako ste pa shajali vsi skupaj v stanovanju z vašima staršema? Mislim, da ste morali biti zares potrpežljivi in prilagodljivi vsi skupaj, da ste zdržali tako dolgo. Sedaj je že, kar je, a vseeno bi omenila, da obstaja v takšnem skupnem bivanju nevarnost, da bi vi, ki ste bili v tej skupnosti hkrati sin, mož in oče, ostali v preveliki navezi s staršema, ker se s svojo na novo ustvarjeno družino niste fizično odselili v drugo stanovanje. Upam, da ne zamerite, saj pišem le na splošno, ker sem pri svojem delu srečala takšne primere, ko so šli zakoni narazen zaradi takšnih razlogov.
Vse dobro vam želim, predvsem pa čimboljše sodelovanje z mamo vaših otrok in uspešno poslovanje!
Jana Metelko, dipl.soc.del.