Preživljanje partnerja po ločitvi
Samo še to se mi manjka, ja 🙂 Pa še do njegove nove partnerice in njunih skupnih otrok, po možnosti.
Preživninski zahtevki se vlagajo med samim postopkom ločitve – torej pod določenimi pogoji je bivši zakonec dolžan preživljati drugega, vendar mora ta preživnino zahtevati ob ločitvi, ne kasneje, ko recimo izgubi službo.
Evo kaj piše v zakonu o zakonski zvezi glede preživnine za bivšega partnerja.
Če pa hoče varajoči partner od prevaranega zahtevati preživnino, pa glede na tretji odstavek 81a člena lepo piše, da sodišče lahko zavrne zahtevek za preživnino.
————————————– Izsek iz zakona o zakonski zvezi ————————————————
8. Razmerja med razvezanima zakoncema
po razvezi zakonske zveze
81. člen
Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico
od drugega zakonca zahtevati preživnino.
81a. člen
(1) Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo
zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar
je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana.
(2) S tožbo iz prejšnjega odstavka sme zakonec po koncu postopka za razvezo
zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v
času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.
(3) Sodišče lahko zahtevek za preživnino zavrne, če bi bilo plačilo preživnine
upravičencu glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze,
krivično do zavezanca ali če je upravičenec pred ali med postopkom za razvezo
zakonske zveze oziroma po razvezi zakonske zveze storil kaznivo dejanje zoper
zavezanca, otroka ali starše zavezanca.
81b. člen
(1) Zakonca lahko skleneta sporazum o preživnini v primeru razveze zakonske zveze
v obliki izvršljivega notarskega zapisa.
(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka, zlasti sporazum o odpovedi pravice do
preživljanja, ne sme ogroziti koristi otrok.
82. člen
Preživnina se sme priznati tudi za določen čas, da se razvezani zakonec vživi v nov
položaj in da si uredi razmere.
82a. člen
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca.
82b. člen
(1) Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od
trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino.
(2) Izjemoma se preživnina lahko določi v enkratnem znesku ali na drug način, če to
opravičujejo posebni razlogi.
(3) Preživnina, določena v obliki iz prejšnjega odstavka, ne sme bistveno poslabšati
položaja upravičenca, ki bi ga imel, če bi prejemal preživnino vnaprej v obliki
mesečnih zneskov, niti ne sme pomeniti prehudega bremena za zavezanca.
82c. člen
Zakonec ni dolžan preživljati drugega zakonca, če bi bilo s tem ogroženo njegovo
lastno preživljanje ali preživljanje mladoletnih otrok, ki jih je po tem zakonu dolžan
preživljati.
82č. člen
Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z
izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali
zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena ali če je
upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca.
82d. člen
(1) Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom
rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu
marcu, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od
meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena oziroma usklajena.
Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(2) Sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivi notarski zapis je
sodišče oziroma notar dolžan poslati pristojnemu centru za socialno delo, če ni bil
dogovorjen drugačen način usklajevanja.
(3) Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni
uskladitvi in novem znesku preživnine. Obvestilo centra za socialno delo je skupaj s
sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivim notarskim
zapisom izvršilni naslov.
83. člen
Pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi
premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko
zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti.
84. člen
(1) Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske
zveze ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati.
(2) Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca,
se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal
vzrok za razvezo.
(3) Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje.
85. člen
(1) Pravica tožbe za razvezo ne preide na dediče, tožnikovi dediči pa smejo
nadaljevati že začeti postopek, da bi dokazali utemeljenost tožbe.
(2) Darila, ki jih je preživeli zakonec dobil od svojega bivšega zakonca, kakor tudi
darila, ki mu jih je sam dal, se vračajo po pravilih, ki veljajo glede daril po razvezi
zakonske zveze.
PonovnoSamski hvala za te informacije, fajn je če človek to ve.
Ja samo res, saj pa če je bila npr. ženka doma in je razbremenjevala moža, da se je le ta v celoti posvečal svoji karieri, zakaj se potem njegov uspeh po ločitvi ne bi delil? Meni se zdi ona istovredna njemu, po delu. Pač je on preživel 10 ur v pisarni in služil, ona pa je 10 ur skrbela za familijo in da vse laufa. Noro mi je če nekdo jemlje gospodinjstvo, kuhanje buuuuaaahhh, pucanje, nega in skrb za otroke kot ničvredno ali manjvredno opravilo, ker se pač ne plača. Sploh v ex komunističnih državah je tako. Ne, jaz pa vsako delo cenim, še posebaj pa cenim tistega, ki ga sama ne znam ali nerada opravljam in med to šteje tudi kuhanje, peglanje, pucanje.
Ali obratno, če je bil tip doma ali je npr. manj delal da je bilo mogoče uskladiti njeno kariero s familijo in otroci.
Vem da je v tujini vse to urejeno, preživnina zakoncev obstaja tudi v času zakona samega, po ločitvi pa itak.
Tam na netu sem našla en primerek glede tega in sicer ker žena lahko dela samo polovični del. čas ker ima 7 letnega otroka ki ga mora oskrbovat.
Bivši zasluži neto 2280 euro, od tega se odšteje polovico otroškega dodatka, pa preživnina za oba otroka, 13 letnik 333, 7 letnik 273 in mu ostane 1674 euro. Pol se nekaj primerja kolko dobi žena s polovičnim delovnim časom (500 euro) in on, se nekaj računa in na koncu mora tip dajat bivši 503 eure, skupno torej otroci plus njej: 1109 euro (606 otrokoma, 503 njej).
Fer plej? Ja. Ker njemu še zmeraj ostane 1171 euro, bivši in otrokom pa dovolj, da niso socialni primerki in tako je prav!
Saj pa se z ločitvijo ne konča sorodstveno razmerje do otrok in otrokom je potrebno omogočat tudi če se gre stran, verodostojno življenje!
http://www.familienrecht-ratgeber.de/familienrecht/unterhalt/content_04.html
PonovnoSamski hvala za te informacije, fajn je če človek to ve.
Ja samo res, saj pa če je bila npr. ženka doma in je razbremenjevala moža, da se je le ta v celoti posvečal svoji karieri, zakaj se potem njegov uspeh po ločitvi ne bi delil? Meni se zdi ona istovredna njemu, po delu. Pač je on preživel 10 ur v pisarni in služil, ona pa je 10 ur skrbela za familijo in da vse laufa. Noro mi je če nekdo jemlje gospodinjstvo, kuhanje buuuuaaahhh, pucanje, nega in skrb za otroke kot ničvredno ali manjvredno opravilo, ker se pač ne plača. Sploh v ex komunističnih državah je tako. Ne, jaz pa vsako delo cenim, še posebaj pa cenim tistega, ki ga sama ne znam ali nerada opravljam in med to šteje tudi kuhanje, peglanje, pucanje.
Ali obratno, če je bil tip doma ali je npr. manj delal da je bilo mogoče uskladiti njeno kariero s familijo in otroci.
Vem da je v tujini vse to urejeno, preživnina zakoncev obstaja tudi v času zakona samega, po ločitvi pa itak.
Tam na netu sem našla en primerek glede tega in sicer ker žena lahko dela samo polovični del. čas ker ima 7 letnega otroka ki ga mora oskrbovat.
Bivši zasluži neto 2280 euro, od tega se odšteje polovico otroškega dodatka, pa preživnina za oba otroka, 13 letnik 333, 7 letnik 273 in mu ostane 1674 euro. Pol se nekaj primerja kolko dobi žena s polovičnim delovnim časom (500 euro) in on, se nekaj računa in na koncu mora tip dajat bivši 503 eure, skupno torej otroci plus njej: 1109 euro (606 otrokoma, 503 njej).
Fer plej? Ja. Ker njemu še zmeraj ostane 1171 euro, bivši in otrokom pa dovolj, da niso socialni primerki in tako je prav!
Saj pa se z ločitvijo ne konča sorodstveno razmerje do otrok in otrokom je potrebno omogočat tudi če se gre stran, verodostojno življenje!
http://www.familienrecht-ratgeber.de/familienrecht/unterhalt/content_04.html%5B/quote%5D
Se strinjam, da je tudi bivši zakonec delno upravičen do dohodka oz. preživnine. To je res v tujini rešeno, je pa tudi v tujini drugače rešeno kar se tiče skrbništva otrok. Če si kriv za razpad družine (varanje), potem nisi upravičen do preživnine pa tudi izredno težko dobiš skrništvo otrok.
Se pa tudi strinjam s tabo, da se z ločitvijo ne konča razmerje z otroki, ne družinsko ne finančno.
Samo razlogi za preživnino morajo seveda obstajati že pred ločitvijo oz. samo ločitvijo. Ne more pa bivši zakonec naknadno, po ločitvi, ker recimo izgubi službo, zahtevati, da ga preživlja drugi. Enako velja, če se noče zaposliti, pa bi se lahko.
Krivda za razpad zakona je pa verjetno obširno poglavje zase.
Ponovno samski, v Nemčiji ni tako, vsaj kjer sem primere zgoraj našla, pa sem zdaj fajn brskala in našla ravno obratne primere, le en primer je bil, ko je uspelo enemu moškemu, da zaradi varanja ni rabil plačat, pa Bogsigavedi zakaj točno je pri njima šlo. Drugače pa jih večina kar pridno plačuje preživnine po razvezi, če so bili prevarani ali so sami varali.
Sem malo pogooglala in celo zakonci, ki niso imeli otrok, pa so jih žene prevarale in pustile, so dolžni, MINIMALNO eno leto po razhodu veze, plačevati preživnino za bivšo.
http://www.finanzfrage.net/frage/exfrau-will-unterhalt-obwohl-sie-mich-betrogen-hat
Če razumeš, si poglej tale drastičen primer, ko je žena spokala z lubčkom, zapravila okoli 35 jurjev, pa zdaj od 9 jurjev neto njegove plače in dvema otrokoma, zahteva preko svojega odvetnika preživnino 3.500 euro ZASE na mesec, hehehe.
Preživnina ne zavisi od krivde, temveč od dohodkov in izravnave premoženja ter dohodka. Vendar pa, ne glede na krivdo in ne vem še kaj, je dolžan partner plačevati preživnino/izravnavo preživnine tistemu ki zasluži manj (preživnina za otroke je najpomembnejša in je na prvem mestu), torej eno leto pred ločitvijo (ko se uradno prijavi ločitveno leto) na sodišču. V tem primeru pa je izravnava zaslužka vedno in v vseh primerih.
Primere ki to opisujejo sem našla kar na eni online odvetniški strani in sicer:
http://www.scheidung-online.de/index.html
kjer piše:
v tistem letu razhoda, razpada veze, pred ločitvijo npr. če moški zasluži 1800, žena 1500 (če nimata otrok seveda, ker drugače gre še prej za njihovo preživnino), je moški dolžan eno leto svoji še ženi plačevati razliko, torej skupno dobita 3.300, deljeno z dva (samo nekaj se enih 50 euro odšteje se mi zdi, pa se mi ne da čitat)… torej bo ona dobila na vsak način 1600 euro!
Tale spodaj primer pa je kar drastičen a pravičen, ločita se, on stanuje v lastniškem stanovanju, za katerega bi bilo potrebno (mietwert) plačevati najemnino 500 euro. Ona zasluži 2100, on 2000. Ker pa se vrednost najemnine (ki je ne potrebuje plačevat) šteje tudi kot njegov prihodek, JI MORA ON PLAČATI PREŽIVNINO.
Beispiel: Die Ehefrau hat ein Nettoeinkommen von 2.100,- Euro, der Ehemann ein Nettoeinkommen von 2.000,- Euro. Er wohnt in einer lastenfreien Eigentumswohnung, deren Wohnwert (Mietwert) bei monatlich 500,- Euro liegt. Da der Wohnwert wie Einkommen behandelt wird, hat er also insgesamt ein Einkommen von 2.500,- Euro. Da sein Einkommen höher ist als das Einkommen der Ehefrau, schuldet er ihr Unterhalt.
Lahko pa se ženska, ki je varala in ji je zaradi tega zakon razpadel, odpove preživnini zase, to je pa fer plej in verjetno se kar dosti njih odloči za to varianto.
Obstaja v Sloveniji tudi kaj takšnega, izravnava dohodkov? Tega še nisem slišala…
Zanimivo je tudi to, da čeravno ima otrok do 7. leta urejeno varstvo do 16h, žena ne rabi it delat polnega časa, torej se mora plačevati preživnina. http://www.ehescheidung24.de/blog/category/unterhalt/
Ločevalka glede tega bi pa rekla tako, če je žena prej lahko delala polno ker sta se z možem pri varstvu otrok kompenzirala, zdaj pa več ne more, ker je sama za otroke in npr. ne more delat v dveh ali treh smenah, pa zato ostane brez dela.. se PO MOJEM to tudi lahko uredi in se kasneje komaj uvede preživnina zanjo (saj tam nekje piše, eno leto po ločitvi in možno da je to mišljeno). Logično in pravično bi bilo, ali ne?
Aja pa še to, v USA so še bolj strogi glede plačevanj preživnine kot v Nemčiji, v Nemčiji pa bolj kot v Sloveniji…
hmx8, pri nas več kot 200 evrov preživnine za otroka plačuje cirka 5.000 zavezancev, ostalih 58.000 je manj, od tega nadaljnjih 19.000 v znesku od 120 do 200 evrov, ostali pa manj. Tako da ženske lahko samo sanjajo o čemerkoli, podobnem nadomestilu izpadlega prihodka.
Pa saj si lahko prebrala med odgovori: otrokova hrana, oblačila, elektrika, voda … niso strošek 🙂 To se kar dobi od nekod.
Imam prijateljico, ki hodi z ločenim Američanom z otroki. In tam je tako, kot pišeš. Njemu od plače ostane za skromno preživetje. Otrok ne more peljat na počitnice, ker nima denarja, skupna hiša je seveda ostala ženi, tudi ona dobiva preživnino, ker ni zaposlena. Ima pa najeto hišno pomočnico, toliko denarja dobi od bivšega moža. Ja, v ZDA se res splača ločiti 🙂
Takoj k odvetniku “varna”, ma pritožbo treba dat itd. Drugače pa “zakon močnejšega”, če razumeš, zakon ulice. Kdor je tepel manj močne, mora vedno sam parkrat dobit po betici od koga, da s tem preneha, jaz v nobene terapije ne verjamem, ker agresija odraslih se ne da pozdravit na lep način, temveč samo z batnimani.
Kaj pa, če ženska ni delala nikoli polnega delovnega časa, bila zaradi neprestanih bolniških staležov —–> beri lenoritisa ob službo in se spomni po več kot letu dni od pravnomočnosti ločitvenega postopka, da bi pa lahko od bivšega partnerja zahtevala poleg preživnine za otroka, še preživnino zase??? Čeprav sem ženska vem, da so med nami tudi take, ki bi rade, da denar na kup leti pa za to ne bi mignile s prstom.
hmx8..
ne vem za zihr, ampak takole na “oko”, srečen kdor te je zgrešil..
..
res me zanima kakšen je vzgib, da človek ves čas zapravi za to kako bi od partnerja pridobil max. sredstva, vprašanje pa je koliko časa in znanja (interneta, dopisov itd..) pa porabi, da bi svoje finančno stanje popravil sam??
HY!
Kaj pa, če žena po petih letih zakona ostane doma zaradi bolezni in otrok (ima pet let delovne dobe), po 40-ih letih zakona pa se dedc loči zaradi druge. Bivša dobiva preživnino, ima status delovnega invalida, rada pa bi se zaposlila kot delovni invalid, kar bi imela možnost na ZZS. Prvi dan, ko bi dobila zaposlitev, bi ji bivši preživnino ukinil.
Bolezen, ki se rada ponavlja, bi jo lahko” pognala” v bolniško za več mesecev, izgubila bi službo, preživnine ne bi bilo več, kaj pa potem? Na socialno jo je sram.
Še nekaj: če njega “zmanjka” (Bog ne daj, saj so še otroci in vnuki, kmalu pravnuki), ali bivša še dobiva preživnino za njim, če ne bi bil ponovno poročen?
Hvala za odgovor
Ali mi lahko kdo svetuje preverjen naslov na katerega naj se obrnem za izterjavo preživnine (iz ZRN) ?
Preživnino imam namreč sodno določeno že skoraj dve leti, ki pa je bivši partner ne plačuje. Vse račune in imetje ima v tujini (ZRN). Dosedanji odvetnik me je do sedaj tolažil češ, to so postopki, ki trajajo. Sedaj, ko pa sem ugotovila, da na mojem primeru sploh ne dela pa sem pobrala papirje in odšla. Bila sem pri dveh drugih odvetnikih, ki pa so me prijazno odslovili saj s tovrstnimi primeri nimajo izkušenj.
Vnaprej hvala
Ja treba je dati poizvedbo po premoženju in stanju računov v tujini. Ker ima račune v EU, glej ga zlomka, sploh ne bo večjih težav okoli tega. Ker so tile ljubi sodni organi povezani vsepovprek, pejd to vira (sodnika) in povprašaj kako dalje. Naj še oni malo mignejo. Al pa naj tvoj odvetnik mal migne in sam poizve. Kar se tiče detektivov – če je možno po uradni poti, se ne povrnejo ti stroški. Nič čakat, čimprej zadeve uredit.
Odvetniki imajo bolj malo izkušenj s tem. In če naša ljuba država odkrije tvoje bančne račune v tujini, da ti pobere davek, ni od vraga, da ne bi še odkrili za preživnino.