Preživljanje dopusta in finance
Lepo vas prosim za odgovor, kako vi vidite, rešujete… podobne zaplete oz. kako naj bi v partnerskem odnosu bilo.
Imam dve na videz zelo različni vprašanji, pa vendarle se mi zdi, da imata isti skupni imenovalec.
S partnerjem sva skupaj 13 let, imava dva otroka, šolarja, enega otroka pa ima partner tudi iz prejšnje veze. Moj partner ima več dopusta kot jaz, pa tudi nobenih omejitev okrog tega, kdaj ga lahko koristi. Tako jaz svoj dopust preživljam izključno z družino, gremo na morje, skupaj na smučanje in to je to. Poleti, ko gremo za 2 tedna na morje, sem en teden od tega navadno sama z otrokoma, ker on pač ne more dobiti toliko dopusta. Potem pa gre (hitro za tem) en teden sam s prijatelji na jadranje, še pred tem pa spomladi en teden v tujino s prijatelji s športa. Ali res nimam pravice pričakovati, da bo svoj prosti čas (ki ga med letom tako ali tako skoraj nimamo) vsaj med dopustom preživel z nami, se ukvarjal s svojo družino – otrokoma, z mano? V čem je smisel partnerstva, če mu ni toliko do nas, da bi bil z nami? Zdi se mi, kot da je poleti 14 dni morja z mano in otrokoma zanj preveč – če bi šel še kdo z nami, bi verjetno vzdržal, tako pa, ko nima druge družbe, mu je brez veze.. Meni pa se zdi, da čas tako hitro mineva, da med letom skoraj nimamo časa za brezskrbno igro, zabavo, potepanja…in da lahko to izkoristimo vsaj na morju… No, pa še tisti čas, ko smo na morju skupaj, se ves čas nekaj pričkamo – ker se name ne upa, se spravlja na otroka – ali enega ali drugega, po navadi je vedno vse narobe – sta zahtevna, razvajena… Pa sta čisto povprečna otroka, povprečno vzgojena, svoji starosti primernega obnašanja in pričakovanj.
Druga stvar, ki me muči, pa je denar. S svojim denarjem vodim gospodinjstvo in skrbim za otroka, kupujem šolske potrebščine, oblačila, kozmetiko… Partner pa plačuje položnice in skrbi za hišo. Dejstvo je, da je partnerjeva plača veliko višja od moje, možnost pa ima tudi dodatnega zaslužka. Vednar mi finančno ne pomaga. Všeč mu je, da je vse urejeno (če kaj ni, zna zelo godrnjati) in za vse poskrbljeno, a prispeval ne bi kaj dosti. Res je, da gre tu in tam tudi on v trgovino, a to so malenkosti. Dejstvo je, da jaz s svojim denarjem ne pridem skozi mesec, on pa mi ni pripravljen dati ničesar. Pravi, da je denar, ki ga zasluži zraven službe, samo njegov in do njega nimam pravice. Pred mano ga tudi skriva in nedavno, ko sva govorila o tam, da bi se razšla, je tudi rekel, da ga ni. Tega ne bo delil (ga je pa toliko, da bi si z njim lahko kupili krasno stanovanje). Tudi sicer, ko sem v minusu na TRR, mi ne pomaga, ampak si moram denar sposojati od staršev. On pa potem svoj denar porabi za svoje igračke, počitnice, zabavo s prijatelji…
Lepo prosim za odgovor, ker ne vem več, če sem sama tako zahtevna in nemogoča, ali pa res v tem odnosu nekaj ni v redu – meni se zdi namreč kot velik egoist, ki bo poskrbel zase, za vse ostalo pa naj jaz…
Hvala in lep pozdrav vsem!
J.
Spoštovani,
kar zadeva preživljanje dopustov, razumem vaše želje – prav tako pa razumem tudi partnerjeve … Razlika med vama je le ta, da on za svoje poskrbi, vi pa za svoje ne morete, ker so vezane nanj in izključno nanj, in ker se počutite dolžni, da ste takrat z otrokoma. Od kdaj se to dogaja? Če se šele zadnji čas, so spremembe v vajinem odnosu neizbežne; če se dogaja že ves čas, pa je tudi skrajni čas, da se vprašate, kaj lahko vi storite zase, za svoje boljše počutje neodvisno od partnerja.
Naslednji problem je denar in razumem vaš strah, kaj se bo zgodilo, če bosta šla narazen. Že spet: kako dolgo to traja? Je začel »varčevati« šele v zadnjem letu ali je to stalnica vajinega odnosa? Denar je zelo pomemben element partnerstva, daje nam občutek varnosti , svobodnosti in moči, po njem merimo, koliko nas kdo spoštuje.
Ubadate se z mnogimi strahovi in stiskami. Ne glede na naša mnenja na forumu pa boste morali, če se boste želeli počutiti bolje, sami korenito razmisliti, kje ste, kaj pričakujete in kaj želite v realnosti vajinega odnosa. Partner se ne bo spremenil, ker vi mislite, da bi bilo to prav. Da, bilo bi lepo, če bi mu vi in otroka pomenili več oziroma če bi znal to pokazati tako, da bi vi lahko to »slišali«. Toda čas in denar, sicer nadvse pomembni dobrini, sta samo simptoma, vrh ledene gore vajine ločenosti, osamljenosti, nepotešenosti, nezadovoljstva, praznine. Če bi imeli občutek, da živita polno partnerstvo čez vse leto, se ne bi bil problem sporazumeti glede tistega tedna, dveh ali treh. Pomembna potreba, ki jo želimo v odnosu zadovoljiti, je namreč tudi tista po svobodi. Ali se vi počutite dovolj svobodno v tem odnosu? Kaj bi lahko storili, da bi se počutili bolje?
Verjamem, da imate dovolj ne le partnerjeve svobode, za katero doživljate, da se jo jemlje na vaš račun, ampak tudi svojega vztrajanja pri vzorcih, ki ste jih globoko v sebi že prerasli. Verjetno nosite s seboj prtljago prepričanja, da morajo stvari kar biti take, kot so, da se ne da storiti nič, da kar ne morete vedeti, ali ste zahtevni ali ne, kaj je prav čutiti in kaj ne (morda je kateri od vaših staršev tako naravnan?). Odpira se vam možnost, da to prtljago mirne duše odložite.
Prijazen pozdrav,
ti si si pa res dober nick dala, saj te ima tipson za pravo jamajško sužnjo. Upam, da si v teh letih spoznala, zakaj je razpadla njegova prva veza. ti delaš za družino, on dela zase. Takih tipov poznam malo morje. Ne vem sicer kako sta se vidva spoznala, ponavadi se prvič opečejo, ker najdejo prezahtevno žensko zase, potem pa si poiščejo eno miško, ki jih tolaži, skrbi za njegovega otroka, predvsem pa prevzame vso skrb za družino. Ko si ga vzela, bi se morala o tem pogovorit, sedaj bo pot zelo trnova.
Rešitev pa je samo v tem, da se ti začneš obnašat tako kot on. Pojdi sama na dopust, ne kupuj hrane in čistil in vseh potrebnih reči, ne izposojaj si več pri starših (tale je pa res močna, me prime, da bi ga enkrat ornk sunila v tisto sebično rit). Izvohaj kje ima skrit denar, da se bo ob morebitni ločitvi delil na pol. vajinega zakona kot odkritega odnosa ni, zato naj ti ne bo nerodno biti malo packa in poskrbeti zase. če se slučajno ločita, mora obvezno on dobit skrbništvo nad otrokoma, sicer boste gurali revščino, kar pa ni prav nič lepega v današnjih časih. čeprav ti svetujem, da ne greš v ločitev, ampak v spreminjanje sebe v majhnih korakih, da še opazil ne bo, kdaj mu boš pobasala pol plače.
“Ali bi mi znal kdo pojasniti tale stavek ga. Lavtižar:
‘Denar je zelo pomemben element partnerstva, daje nam občutek varnosti, svobodnosti in moči, po njem merimo, koliko nas kdo spoštuje.'”
Bom pojasnila kar jaz, ker sem ta stavek napisala.
Denar je pomemben element partnerstva, ker živimo v materialnem svetu, imamo materialne potrebe, denar pa je v naši družbi menjalno sredstvo. Danosti takega sveta zadevajo tudi vsako partnerstvo dveh odraslih ljudi, ki sta se prostovoljno odločila za skupno življenje, sploh pa, če tudi za otroke. Pomembno je torej, da je denar – njegovo služenje in poraba – med partnerjema porazdeljen tako, da sta oba sorazmerno zadovoljna. Če eden od njiju (ali oba) doživlja, da ga drugi finančno izkorišča ali ne podpira, se večinoma porodi eden ali več naslednjih občutkov: da ni dovolj varen, da sta omejeni njegova svoboda in moč, da ga partner ne spoštuje.
Se zelo strinjam z ga. Lavtižar. Sem mnenja, da pri moškemu zelo hitro vidiš kakšen človek je že v njegovoem odnosu do denarja v povezavi z žensko. Seveda velja isto za ženske v odnosu do moških. Pa tukaj ne mislim, da je dolžen eden pedenati drugega spredaj in zadaj. Če je partner pošten in spoštljiv do drugega parnerja ne bo čakal kdaj bo kaj priletelo iz njegove denarnice, ampak bo pošteno poravnal svoj del stroškov, brez da bi jih bilo potrebno na to opozoriti. Tisti ki izkoriščajo svojega partnerja prav gotovo nimajo velikega spoštovanja do njega.