prezimovanje ježa
Avstrijsko društvo prijajateljev ježev je zaprosilo v nekem graškem časniku za pomoč dobrohotne ljudi, da zaradi hladnega oktobra, ko se ježi niso mogli dovolj “zrediti” za zimsko spanje , tem živalicam pomagajo pri preživetju.
Na kratko: zaprosili so za nastavljanje hrane ježem cca ob 19 uri zvečer, V kolikor se pride jež hranit, ga naj ljudje primejo in stehtajo. Če je njihova teža pod 800 g so obsojeni na pogin, saj zime ne morejo preživeti. V tem primeru prosijo, da ljudje ježe prezimijo.
Sama sem en teden nastaljala hrano, nato z brisačo prenesla na tehtnico “mladička”, ki je tehtal 450 g. In sedaj v kurilnici v veliki kartonski škatli, in še eni škatli napolnjeni z drobci papirja, ki je njegov brlog, prezimuje. Zime ne bo prespal, ker je na toplem. Ga pa hranim ali s kuhanim kurjim mesom ali pa mačjo hrano iz konzerve.
Imam pa namen “poiskati” še enega. Dober občutek, da mu pomagam, me osrečuje. In to mi pomeni dosti.
Lep pozdrav vsem.
Vem da ti tole ne bo všeč, ampak vseeno se bo morda kdo zamislil.
Narava sama že milijone let vrši naravno selekcijo živalskih vrst. V letu življenja se menjavajo tako obdobja obilja, kot obdobja lakote in mraza. In to je edini zares delujoči filter, ki poskrbi, da se naslednje leto razmnožujejo le najmočnejši in najiznajdljivejši primerki, kar posledično omogoča OBSTANEK rase.
Če se začne v naravni red vmešavati človek, s svojimi dejanji poskrbi, da se bodo razmnoževali osebki, ki niso sposobni lastnega preživetja, kar pa dolgoročno pomeni PROPAD rase.
Oprosti Alemba, ampak divje živali ima rad tisti, ki jih pusti v miru in v njihovem svetu. Vse ostalo je zgor škodovanje. Divja žival preprosto ni mucek ali hišni psiček, ki sta vzgojena za sobivanje s človekom….. Se ti zdi pomembno rešiti enega neuspešnega ježka, zaradi česar bo posledično morda čez nekaj generacij v naravi 20 ježkov manj ?
Upam, da si pravilno razumela bistvo mojega posta…
Zdravo razmišljanje!
Ko sem prebrala omenjeni članek, sem tudi jaz pomislila na to, kar si zapisal, nato sem povprašala za mnenje znanca veterinarja. Njegovo strinjanje z navedbami članka, da je bil oktober res prehladen in da, če le imam prostor, zamisel izpeljem.
Res se vtikujem v selekcijo narave, a mislim, da bo ta preživeli primerek spomladi pravi “mačo”, in da bo vsaj v milijoninki pomagal nadoknaditi krutost narave.
Veš, vedno pa selekcija narave ni pravična. Kajti po taki logiki ne bi smelo biti v naravi toliko ogroženih vrst na robu preživetja – npr. pande, …če bi si lahko same pomagale in prilagajale, kajti človek jim preveč stvari omejuje.
Ljudje smo grozna živalska vrsta.
Vse samo za našo ugodje in korist.
Kakor ze verjetno ves, je jez zascitena zival.
Pomagaj ubogemu jezku, da bo prezivel zimo.
Moja zgodba iz preteklosti: Mamico jezevko je povozil avto in ostala sta dva mladicka v blizini. Moja otroka sta potem prinesla domov eno majceno kepico, za drugeo kepico je poskrbel sosedov fantic. Na zacetku smo jezku dajali celo mleko po dudki steklenicke za Barbiko. In je lepo prezivel in se nato ob nasi skrbi lepo debelil. Pa je prisla jesen in smo jezka podarili znanki, ki ima lep, velik vrt ob svoji hisi. Jezek, oz. ze jez je postal njihova domaca zival na vrtu, kjer so mu pripravili prezimovalisce, pokrito s kupom dodatnega suhega listja. Potem, ko ni vec potreboval toplega zavetja, je smelo odkorakal v bliznji gozd in se vracal po potepanjih. Enkrat za daljsi in drugic za krajsi cas. Postal je pravi velikanski lepotec. Upam, da je zapustil se kaj potomcev medtem, ko je obiskoval njihov vrt nekaj let zapovrstjo…
Alemba, pa vendrle bodi pozorna, ce tale tvoj jezek le nima zunanjih zajedalcev v obliki klopov in bolh. Pri jezih je to menda pogosto opaziti in jih je treba ocistiti v neki raztopini.. Bodo vedeli na veterini, kako je s tem, ce jih zalotis na jezku.
Srecno!
Replika na Romana. Se strinjam v neki meri. Vendar le, v kolikor gre za resnično naravno selekcijo. Kaj pa, ko je posredi človek? In ne smemo pozabiti na vpliv človeka ter na slepo govoriti o naravni selekciji, kajti PREVEČ smo se že vmešali v naravo in živalske ter rastlinske vrste.
Jaz sem prezimovala ježa (pa sem sicer proti poseganju v naravo!). Zakaj? Ker je moj oče odločil, da komposta ne bo več odlagal na stalno mesto in je “kup” razdrl konec leta, ko “ni imel pametnejšega dela”. Notri pa jež! V tem primeru ne gre za naravno selekcijo, pač pa za človekov poseg v naravo. In v takem primeru je prav, da živali pomagamo. Seveda pa (po mojem mnenju) tako, da je ne navežemo nase in da jo takoj, ko so za to ugodne razmere, spustimo na prostost!
Enako je pri vračanju živali v naravo. Prejšnji teden sem tako reševala ježa, ki so ga otroci našli in zvečer z njim igrali nogomet na cesti pred blokom. Tudi v tem primeru jaz posredovanja ne štejem za poseg v naravo ali za rušenje naravnega ravnovesja.
Lp, Yo
Dajte no, pa taka naravna selekcija… ja, najbolje se je zavit v plemenito odejo (darwinske) znanosti in si oprat roke! Kaj pa če bi tebe kdo postavil sredi zime v leden gozd in si ne bi mogel sam pomagat, bi imel npr. zlomljeno nogo ipd. – tudi tu bi delovala ta lepa naravna selekcija, kaj?
Sicer pa so ježki zelo zelo prisrčne živalice, mi smo nekoč imeli enega, ga je oče prinesel v naluknjani škatli za čevlje, in je kar nekaj let lomastil po našem dvorišču – še zdaj ga kdaj pa kdaj vidimo, čeprav ne vem, kje točno domuje!
Ampak, Alemba, ne razumem točno – kje se pa laho prevzame tega ježa? A v Grazu ali kako?
Roman ima zelo prav. In nekega leta, ko bo hrane v izobilju, bodo imele samice kraljevske ovulacije in bo ježekov veliko. Je pa res, da ne moremo posplošiti istega vzorca na vse vrste živali, ker nekatere res pod nujno rabijo zaščito. Je pa nekaj, kar pozdravljam… Človek potrebuje stik z naravo in skrb za živali, ki jim le majhna pozornost lahko reši življenje, je po svoje lepa vez. vendar kljub temu opozarjam na preveliko romantiko glede narave. naravo imamo za kruto, a je izvrsten in dovršen sistem, ki ga pač le težko sprejemamo, ker se zavedamo svoje minljivosti.
Yo, se strinjam, da je v določenih, umetno vzpostavljenih okoliščinah, nujno potrebno pomagati. Ampak to so zgolj izjeme, pri katerih natančno vemo, zakaj je do tega prišlo. Ne gre pa posploševati, ker v večini ne gre za take primere.
Maja, taka “skrb” kot jo omenjaš, je uničila življenje in zdravje prenekatere divje živali. Se spomniš medvedka, ki ga je hodila hranit vesoljna slovenija z napolitankami? Kaj potem storiti z njim, ko postane odrasel agresiven medved, ki išče pri ljudeh hrano? Lepo so ga ustrelili. Hvala za tako ljubezen, ki je namenjena samo zadovoljevanju svojih egoističnih namenov. Človek NI Bog , saj ne zna poskrbeti pošteno niti zase, zato naj se nikar ne spušča v urejanje narave tam, kjer to ni niti najmanj potrebno, niti o tem nima najmanjšega pojma.
Veš, največ ježev pobijejo “ljubitelji živali”, ker jih hranijo večinoma z mlekom, ki ga ima ježek zelo rad, njegova prebava pa ga ne prenaša dobro. Po njem skoraj obvezno dobi izjemno hudo drisko, ki ga popolnoma izčrpa. In ker ljudje ne marajo v svojih prostorih na vsakih nekaj metrov smrdeče driske, ga po nekaj dneh, popolnoma dehidriranega in izmučenega “vrnejo” v naravo, kjer pogine. Ampak to potem ni več njihov problem, saj so oni ja pokazali človeško usmiljenost in ga nekaj dni dobro hranili.
Poglej, najdeš ježka, ki se ni uspel zadosti zrediti. Ja, morda je bil res izjemen slučaj, ampak tega ti seveda ne veš. Bolj verjetno je, da pač ni bil zadosti sposoben, saj je današnje čase zaradi intenzivne proizvodnje hrane te v preobilju na vsakem koraku. Umetno ga celo zimo krmiš, da se odebeljen in ojunačen spomladi poda v svet. Svet, ki je poln sestradanih in slabotnih ježkov, ki jih je izmučila zima. Ampak ki so v resnici mnogo močnejši od tvojega “crkljančka”. Ker pa je v naravi tako, da samice izbirajo načeloma le največje in najmočnejše samčke za parjenje, ne bodo nadaljevali vrste tisti, naravno močnejši, ampak tvoj, verjetno “sfaljen” primerek. Tako si se neposredno vmešala v naravni proces nadaljevanja vrste in ga oslabila. Pa je to res tvoj namen ? Tako nekako moramo gledati na življenje neodvisnih bitij in nič drugače.
Sem velik ljubitelj divjih živali, katere spoštujem tako zelo, da si ne drznem posegati v njihove navade in jih prikrojevati svojim človeškim blodnjam. Sem izrazito za nevmešavanje tam, kjer to ni nujno potrebno. Če pa je že nujno, naj to storijo strokovnjaki, ne pa neuki amaterji.
Vsi Romanovi pomisleki so realni. “Scrklanček” dobiva le malo sadja, hrano ob 19 uri in malo vode. Se ga ne dotikam in je v miru ( kolikšen je pač mir v kurilnici hiše – avtomatika centralne).
Ne bo domača hišna žival – le preživeti mu pomagam, ker sam nima šans. Zakaj je drugo vprašanje, ali je res oslabeli primerek, bog mu pomagaj, ali pa samo realnež krutosti narave in oktobra. Tako, kot je bilo v članku Društva ljubiteljev ježev. Razum vedno ne funkcionira pravilno, če hočeš nekaj verjeti s srcem. In v mojem primeru gre za to. Hočem verjeti, da on OK in da ga je zafrknilo le vreme – se spomnite kako je zmrzovalo oktobra? No to je dejstvo in pri tem bo ostalo. Je tihi gost moje slabosti.
Naj odgovorim na zasledeno vprašanje, kje sem ga dobila. Nastavljala sem hrano malo pred 19 uro in opazovala, če privablja ježe. In ga tako našla po 1 tednu – vmes je bilo vedno čez noč vse pojeto- a vprašanje od koga.
Zavitega v brisačko sem ga stehtala in za tem posegla v selekcijo. Pa nimam slabe vesti, nasprotno!
Ob vrtu imam prost kopostni kup, ravno iz vzroka, da ga lahko živali uporabijo, pa čeprav včasih pogledujem po kopostnikih- a me vedno mine, ko pomislim, da npr. jež vanje ne more. Urejenost okolja za človeka ni naravno okolje zanje. Pred 2 letoma sem zgodaj spomladi pri premetavanju naletela nanj- nato pa vse pustila na miru, da se je umaknil, ko je bilo čas za to……Morda je tudi letos kak v njem. Upam, da zdrav in močen kerl.
Lep dan vsem
Roman, ja, se strinjam. In še enkrat poudarjam, da če že, potem se “vmešavajmo” le takrat, ko gre za umetno povzročene dejavnike.
Čeprav pa se, roko na srce, človek že toliko vmešava v naravo in njene zakonitosti, da je vprašanje, če je sploh še smiselno govoriti o zakonitostih narave in naravni selekciji. Samo pomislite na hranjenje ptičkov pozimi, kar promovirajo že v vrtcih, pa hranjenje divjadi s strani lovcev in nenazadnje nastavljenje cepiv proti steklini. Vse to je poseg v naravo!
Alemba, NUJNO moraš ježku spremeniti prehrano – jesti mora vse kaj drugega kot samo sadje!!! Različne pravljice so krive, da že majhni otroci napačno sklepajo glede ježkove prehrane. Vsak od nas nosi v spominu podobo ježa s hruško na hrbtu. V resnici se ne hrani le s sadjem, temveč je tudi plenilec manjših živali. Hrani se tudi s semeni, plodovi, sočnimi koreninicami, majhnimi sesalci (miške), ptičjimi jajci in celo mladimi pticami, pa s kačami (gadi, modrasi in druge), kuščarji, polži, deževniki, žuželkami ipd. Ni posebej izbirčen…pravi vsejedec.
Kljub navidezni okornosti pa je na svojih nočnih pohodih izredno hiter in naredi vsako noč dolgo pot med iskanjem hrane.
Svetujem ti, da se v najbližji trgovini za male živali opremiš tudi z žužki, ki so dobra hrana za ježka (običajno jih prodajajo za razne pajke ali plazilce). Tvoj ježek bo ob sadju blazno težko preživel, res. Za žužke pokliči npr. Valerijo na tlf: 01 519 71 88. Če nisi iz Ljubljane, bi ti mogoče ona lahko povedala, kje v tvojem kraju bi našla žužke. Povej ji, da sem te jaz napotila k njej.
Zdaj pa dodajam še članek o ježkih, ki bo morda komu prišel prav:
“KAKO POZIMI POMAGAMO JEŽKOM
Če si jih pozorno in pobližje ogledamo, bomo najverjetneje prišli do zaključka, da so ježki kljub tisočim bodicam ene najbolj ljubkih živalic. Resda bodeče, vendar pa tudi prijazne in zaradi svoje majhnosti velikokrat tudi precej nebogljene. Še prav posebej pozimi. Zgodi se, in to ne samo v društvih za zaščito živali, da pot prekriža pomoči potrebno bodičasto bitje prav nam. In z vsaj čisto malo volje mu lahko pomagamo, da se prebije skozi zimo in dočaka spet novo pomlad. Zato pa moramo seveda poznati vsaj nekaj osnovnih stvari in napotkov.
Ni nujno, da je vsak pomoči potreben ježek poškodovan. Morda se celo večkrat primeri, da naletimo na takšne, ki so premladi ali prešibki, da bi dolgo in mrzlo zimo preživeli sami. Najprej je priporočljivo ugotoviti, ali so podhranjeni ali ne. In če gre za podhranjenost ali shujšanost, nikakor ne smemo pozabiti na izjemno pomembno stvar, da tudi premalo hranjene ježe tako kot katerokoli drugo žival hranimo večkrat dnevno z manjšimi obroki, nikakor pa ne z enim ali dvema obilnima obrokoma, kajti v primeru shujšanosti ali podhranjenosti se namreč želodec zmanjša ter skrči in ga je tako nujno potrebno postopoma prilagoditi na normalno velikost. Najenostavnejše in najbrž najbolj praktično je, če ježa hranimo s pripravljeno specializirano hrano, ki jo dobimo v specializiranih trgovinah za male živali. Ponudimo mu lahko tudi rozine, neslane orehe, banane ali piščančje meso, ki pa ne sme biti surovo ali začinjeno. V skrajnem primeru, ko ni pri roki na voljo nič drugega, mu lahko ponudimo tudi konzervirano pasjo ali mačjo hrano. Pri slednji je potrebno vedeti, da ne sme biti vzeta naravnost iz hladilnika, ampak ogreta na sobno temperaturo. Vzporedno s hrano nikakor ne smemo pozabiti tudi na skodelico sveže pitne vode. Tudi ta naj ne bo direktno iz pipe ali premrzla – raje poskrbimo, da bo srednje mlačna oziroma segreta na sobno temperaturo. Dosledno pa se moramo izogibati mleka. Za ježe je namreč zelo škodljivo, saj povzroča hude prebavne motnje in druge nevšečnosti. Pri hranjenju ježa nikakor ne smemo pozabiti tudi na to, da mora biti posodica za vodo in hrano vedno čista in da moramo ostanke hrane sproti odstranjevati. Da si olajšamo delo je priporočljivo tudi, da skodelice s hrano in vodo postavimo tako, da jih ježek ne bo mogel prevrniti.
Če smo se odločili, da bomo ježu pomagali tako, da mu omogočimo zimovanje pri nas, mu moramo seveda zagotoviti tudi ustrezno prebivališče. Seveda je eno prezimiti ježa na vrtu, nekaj povsem drugega pa v stanovanju. Če bivamo v bloku, ga običajno namestimo v škatlo. Ta naj bo velika vsaj 100×200 cm in z gladkimi stenami, ki ježu onemogočajo pobeg. Uporabimo lahko tudi kartonaste škatle, vendar je v takšnih primerih priporočljivo dnevno kontroliranje, še posebej kotov, saj bo naš varovanec morda hotel raziskati še kaj več stanovanja. Kartonska škatla naj bo visoka 50 cm ali več, kajti ježki znajo po potrebi tudi dobro plezati. V škatlo mu namestimo tudi spalnico približno 30x25x25 cm z vrati, katerih velikost naj ne bo večja od 10×10 cm. Spalnico vsekakor postavimo na sredo njegovega zimskega domovanja, tako da z njeno pomočjo ne more preplezati meja svojega teritorija. Tla ježevega doma prekrijemo s časopisnim papirjem, ki ga dnevno menjamo.
Na vrtu je ureditev ježevega bivališča lažje. Radi namreč bivajo v kompostu, med drvami in pod kamenjem s suhimi votlinami, zato mu naredimo večji kup mešanice dračja in listja. Čezenj je priporočljivo prevleči folijo ali kakšno drugo vodno odporno snov, ki jo zaradi zimskih vremenskih razmer na robnih točkah še obtežimo. Če pa za ježka izdelamo celo pravo leseno hišico dimenzij 30x30x30 cm z vhodom približno 10×10 cm, pa nanjo pritrdimo še strešno lepenko ali drug vremensko odporen material, v notranjost pa nasujemo suho seno ali slamo. Najboljše je torej, če je ježevo začasno domovanje čimbolj podobno naravnemu.
Če gre za poškodovanega ali bolnega ježa, ga moramo takoj odpeljati k veterinarju! Obisk veterinarja tudi na sploh ni odveč, kajti če drugega ne, bo ježku odpravil vsaj notranje zajedalce. Za pomoč se ni napak obrniti tudi na ljubljanski živalski vrt, kjer vam bodo zagotovo z veseljem svetovali kako in kaj. Da je tik pred zdajci dan, ko bo jež utonil v svoj zimski spanec opazimo po njegovih prehranjevalnih navadah in po tem, kako si zagradi vhod v svoj spalni prostor. Takrat ga preselimo v hladnejši prostor, kjer temperatura ni več kot 6 stopinj, če pa je njegov domek ustrezno izoliran, mu tudi nižje temperature ne bodo škodile. Kljub zimskemu spancu naj ima na voljo vodo in hrano, za primer, če se prebudi. Pustimo ga spati, kot mu veleva narava. In kar je najvažnejše, pa tudi največkrat najtežje: JEŽA, KI JE PREZIMIL PRI NAS, MORAMO SPOMLADI VSEKAKOR VRNITI NAZAJ V NARAVO!”
Tekst: Roman Turnšek
Mal si se zajebal z to tvojo naravovarstveno izobraženostjo , kajti glavni selektor živalskih vrst pri nas niti slučajno in niti pod razno ni mater narava , ampak točno v tem primeru AVTOMOBILI !
Dej pejd kam drugam solato flancat A ne bi blo bolš da si tih, kajti ježi niso medvedi niti volkovi , njih avtomobilski promet ne desetka , kot desetka ravno ježe. Zato tudi jaz apeliram na vsakega , ki ježa zagleda v oktobru podhranjenega , da mu da zatočišče čez zimo , saj je , ko se enkrat privadi zelo zelo ljubka in smešna živalca.
Mal si se zajebal z to tvojo naravovarstveno izobraženostjo , kajti glavni selektor živalskih vrst pri nas niti slučajno in niti pod razno ni mater narava , ampak točno v tem primeru AVTOMOBILI !
Dej pejd kam drugam solato flancat A ne bi blo bolš da si tih, kajti ježi niso medvedi niti volkovi , njih avtomobilski promet ne desetka , kot desetka ravno ježe. Zato tudi jaz apeliram na vsakega , ki ježa zagleda v oktobru podhranjenega , da mu da zatočišče čez zimo , saj je , ko se enkrat privadi zelo zelo ljubka in smešna živalca.[/quote]
Fonza je car.
Zdravo družba. Res smo sami ljubitelji narave, eni bi pomagali na vsak način in drugi se zavzemajo za nevmešavanje v roko narave. Po svoje imajo oboji prav in … oboji narobe.
Menim, da je poskus nuditi pomoč nemočnemu bitju, v naravi empatičnega človeka. Vsi ljudje taki niso, saj vemo, da je razpon človeških osebkov od dobrotnikov do sadistov, da ne naštevam.
Res je, da pri svojem odnosu do narave, pogosto delamo napako v želji pomagati šibkejšim (odraščanje z Disney-skim prikazom uboge srnice in grdega volka, ko pozabimo, da bodo volkovi mali nemočni srčkani mladički crknili, če volk ne prinese srne).
Ampak! Kot že navedeno v enem od komentarjev zgoraj, če bi delovala naravna selekcija, nebi bilo ljudi skoraj 8 milijard, in nebi DNEVNO zaradi naših posegov v naravo IZUMRLO več VRST.
Konkretno evropskim ježem grozi, da bodo izumrli do približno leta 2030. To je le še 8 let. Pa ne zaradi ‘prezimljenega razvajenčka’ ampak zaradi izgube biotopov, vozil, kosilnic, kmetijskih, gradbenih in kaj-vem-kakšnih še strojev.
Torej, moje mnenje je: pomedi pred svojim pragom, naredi luknje v ograjo, da lahko živali prehajajo, naredi brv čez betonsko škarpo, odstrani mrežo v katero se zapletejo, ne meči smeti v naravo, naredi položen izhod iz bazenčka ali bazena, pazi kako voziš in zmanjšaj hitrost ali ustavi, ko opaziš KAKRŠNOKOLI živo bitjem na vozišču. Naredi to tako, da prisiliš vozila za sabo, da upočasnijo ali ustavijo, ker ti se boš izognil žabi, ježu, mlademu ptiču ki je prvič sfrfotal iz gnezda, tisti za tabo ga bo pa povozil.
Pomagaj ježku skozi zimo.
Naravno selekcijo pa upoštevaj, ko boš prvič TI bolan ali poškodovan. Reci da odklanjaš zdravila, ker najmočnejši naj preživijo in nadaljujejo vrsto. Vrzi očala stran. Zavrzi slušni aparat, inzulin, tablete za pritisk, protezo,… Sam si naravnaj zlomljeno nogo, z lastim umom in znanjem naberi zdravilne sestavine da si zbiješ vročino, ustaviš drisko… Še kaj o naravni selekciji? Koliko od nas bi se sploh rodilo in koliko bi nas dočakalo 20 let, če bi na našo vrsto delovala naravna selekcija.