Pozdravljeni!

Naj kar začnem, da ne bom predolga; rodila 2x. Prvič v 35. tednu deklico, ki se je nekje ob ali po porodu okužila s SA (streptokok ag.) in umrla stara 1,5 meseca.
Drugič v 37. tednu deklico, s katero je sedaj vse ok in tudi po porodu ni bilo videti nič narobe; imela je sicer zlatenico, v porodnišnici sva bili 8 dni, v RA svo hodili zgolj na obiske, nič ni bilo posebnega. Danes je stara 3,5 let, konkretna deklica (103 cm in 16,5 kg).

Zdaj sem nepričakovano 3. noseča. Nekako nisem mislila biti več, ker je bilo vedno toliko komplikacij in predvsem tega psihičnega pritiska, da bom prezgodaj rodila. Potem pa sem te dni na forumu pri dr. Pušenjaku prebrala (in tudi meni je potrdil), da počitek v nosečnosti nič ne pripomore k preprečitvi prezgodnjega poroda (čeprav so meni ravno in edino počitek predpisali kot najbolj učinkovito preprečevanje prezgodnjega poroda). Seveda mu verjamem, toliko bolj, ker si tudi sama ne predstavljam, da bi v tej nosečnosti lahko toliko počivala kot sem v prejšnjih dveh. Ne bi pa rada imela strašansko slabe vesti, če bom šla kdaj s hčerko na sprehod ali pa bom skuhala kosilo. Ker vse to sekiranje zelo slabo vpliva na psiho in posledično splošno stanje nosečnice.
Odgovoril mi je tudi, da se porod po 34. tednu ne smatra več za problematičnega. Pa vendar so meni za obe deklici po porodu pediatri rekli, da sta nezreli in da imata zato zlatenico in da bi bilo vsekakor veliko bolje za njiju, če bi bili še malo dalj v trebuhu (1. imela porodno težo 2300g in druga 2600 g). Seveda vem, da je bolje, da je čimdalj v trebuhu, samo koliko je res problematičen porod po 34. tednu? Še iz vaših ust, ki dnevno spremljate te male nadebudneže.

Želim si, da bi predvsem v svoji glavi počistila tole zmedo okoli prezgodnjega poroda in da se ne bom sekirala po nepotrebnem ali na zalogo, ker to samo škoduje. Zato mi boste z navedbo dejstev in vašega mnenja zelo pomagali.

Zahvaljujem se vam za vaš odgovor!

Spoštovana tana77,

nedonošenost in prezgodnji porod sta res zelo raztegljiva pojma. Prav tako tudi teža zapletov, ki so povezani z njima.
V Sloveniji danes res velja, da ob porodu po 34. tednu ne pričakujemo kakšnih večjih težav in večina takih “kasno prezgodaj rojenih” (v anglosaksonski literaturi govorijo o “late preterm”) lahko sobiva s svojo mamo na oddelku za zdrave novorojenčke. Seveda pa jih ne moremo enačiti z novorojenčki, ki so bili rojeni ob roku – ne po teži, ne po drugih merah, ne po zmožnostih za vzdrževanje telesne temperature, uspešnosti pri dojenju, niti po “popolnem” delovanju večine organskih sistemov. Tako imajo tisti, ki so bili rojeni pred 37.-38. tednom bistveno pogosteje težave pri adaptaciji na samostojno dihanje (nekateri po rojstvu stokajo, pospešeno dihanjo, v najslabšem primeru lahko zaradi nezrelosti pljuč in pomanjkanja surfaktanta potrebujejo celo podporo dihanja z aparati), slabše sesajo (nekatere 34-35-tednike moramo celo hraniti po cevčici v želodček, ker tako slabo sesajo ali imajo težave pri uskladitvi dihanja in požiranja), slabše prebavljajo hrano in se ne redijo. Večina ima zaradi nezrelosti jeter zlatenico, ki se pojavi lahko že 1. dan, doseže vrh 4.-5. dan (torej kasneje kot pri donošenih) in zelo počasi pada.
Vse te težave praviloma niso “usodne”, a lahko zelo zagrenijo prve dni v porodnišnici, zlasti mamam, ki so si pred porodom izoblikovale predstavo o popolnem novorojenčku in uspešnem dojenju ter sobivanju. In takih je večina “svežih” mam.

Kaj vam svetujem v vašem primeru, po tako hudi izkušnji pri prvem otroku? Ne morem vam reči, da se nič ne sekirajte po nepotrebnem in na zalogo, ker bi bil tak nasvet čisto nerealen. Lahko pa napišem, da bodite pozitivni, optimistični in verjemite, da bo šlo vse tako, kot gre pri večini nosečnic. Enako kot dr. Pušenjak tudi jaz ne svetujem popolnega mirovanja, ki res nima dokazano blagodejnega vpliva na zaplete v nosečnosti. Torej si privoščite sprehode s hčerko, ob kuhanju se izogibajte “težkim loncem”, počivajte toliko, ko vam bo “svetovalo telo”, torej ne po “planu”.

Glede časa poroda pa zaupajte vašemu ginekologu, ki bo najbolje vedel, kdaj je pravi čas – za vas in vašega novega družinskega člana. Jaz bi samo ugibala…

Srečno, uživajte pomladne dni,

Najlepša hvala za vaše mnenje. Načeloma sta bili obe moji deklici po porodu čisto ok, samo zlatenico sta dobili, ki je res kar trajala. Tako da kakih slabih spominov na porodnišnico res nimam pri nobenem porodu in upam, da tudi v tretje ne bo tako.

Saj v bistvu me je samo zanimalo, kako bi lahko sama kaj pripomogla k “normalnemu”poteku nosečnosti. Nekaj izkušenj že imam, samo sem človek, ki smatra, da vsi nismo za vse in je vsak strokovnjak na svojem področju, zato pri nosečnosti in porodu popolnoma zaupam vam, ki to obvladate.

Predvsem so mi v prvi in drugi nosečnosti nekako vsi preprarirali možgane s tem počitkom in mislim, da je bil učinek ravno nasproten; sekirala sem se vsakič, ko sem vstala, ko sem kaj malega postorila in se spraševala, če le ni bilo preveč. Obremenjevanje s tem je včasih preseglo vse meje in prav gotovo ni dobro vplivalo na nosečnost.

Zato sem vesela, da ste mi realno povedali (kar mi do sedaj ni še nihče, razen dr. Pušenjak), da počitek in ležanje nimata znanstveno dokazanih temeljev pri preprečevanju prezgodnjega poroda. Sem človek od tehnike in mi taka dejstva zelo pomagajo pri odločitvah in nadaljenjem ravnanju.

Hvala vam še enkrat za vaš odgovor in upam, da če bo potrebno (pa si želim da res ne bi bilo oziroma zgolj na oddelku, kot prejšnič) da se ponovno vidimo v ljubljanski porodnišnici.