Prebrala sem vaš članek in veliko novega izvedela. Ob tem pa tudi pomislila, ali ne bi bilo dobro nekatere te ukrepe kar vedno upoštevati?
Moja mama je vedno pretresla testenine, pa riž, sladkor… v nove posode in zavrgla embalažo. Saj to se vedno v nekih čudnih skladiščih valja in kdo ve s čim špricajo. Mi smo pa tako zaupljivi vedno, ko to kupujemo in nosimo v svoje domove.
Kako bi “po šolsko”, če bi imeli čas in bi bilo po pravilih. Zanima me od trenutka, ko prestopimo prag doma in do takrat, ko živilo uporabimo za pripravo hrane. Vem, da je vprašanje kar obsežno, morda lahko samo po alinejah naštejete ključne pomembne korake in to kar veste, da ponavadi gospodinje delamo narobe.

Hvala za vaš odziv.
Res je vaše vprašanje zelo obširno in niti ne vem ali želite odgovor bolj z vidika varnosti živil pred okužbo ali tudi prehranskega vidika.
Odgovarjam z vidika varnosti živil – rokovanja z njimi, ker predvidevam, da živilo, ki je na prodajni polici že izpolnjuje zakonske zahteve (pravilnikov je zelo veliko, zato ne naštevam).
1. Bodite pozorni pri nakupovanju: če so živila že vizualno spremenjena, pretečenega roka trajanja, poškodovana embalaža, ki živilo ščiti pred zunanjimi vplivi in onesnaženjem potem takega živila ne kupite.
2. Embalaža je seveda onesnažena, saj je izpostavljnea tako rokovanju kot zunanjim dejavnikom. Po tem, ko ste prinesli živilo domov, predalgam, da ga pretresete v drugo posodo (trajna živila) embalažo zavržete in umijete roke. Seveda pa ne pozabite označiti na posodo v katero ste živilo pretresli tudi roka trajanja, ki je naveden na deklaraciji, sicer izgubite sledljivost. Pretresete koikor potrebujete sproti, če kupujete na zalogo ostalo shranite na eno določeno mesto.
3. Živila, ki niso trajna, ne pretresamo (mleko, jogurt…) pač pa, če je le mogoče, umijete embalažo, če ni pa ne smemo opustiti zavedanja, da ravnamo z njimo kot da so potencilano okužena. To pomeni, da ne postavljamo na čisto delovno površino (oziroma jo po tem očistimo), ne odlagamo na delovne deske, vsakokrat po rokovanju z embalažo roke umijemo preden nadaljujemo z delom, poskrbimo, da nezaščitena živila ne pridejo v neposreden stik z embalažo (pokrijemo, zavijemo, shranimo v posode).
Pogoste napake so, da po rokovanju z embalažo rok pred nadaljevanjem dela z živili ne umijemo, da polagamo živila z embalažo na odprte čiste površine na katerih potem obdelujemo ostala nezaščitena živila, da ne umivamo rok dovolj pogosto, ko prehajamo z umazanega na čisto delo.
4. Sadje in zelenjavo je potrebno oprati pred ali po obdelavi, ravnajte po pameti: npr. kumaro najprej operete in jo nato olupite, čebulo najprej olupite in nato operete. Sadje pa vedno najprej operete in potem obdelujete, saj se običajno uživa surovo.
5. Če obdelujete večje kose mesa jiih tudi najprej operete, osušite in nato obdelujete (režete) sicer se lahko onesnaženje s površine prenese v notranjost.
6. Preprečiti morate križanje čistih in nečistih opravil npr. najperj operete grobo pripravite živila, sledi termična obdelava in nato še fina obdelava. Vmes delovne površine in probor ustrezno čistite in pazite da ne pride do stika surovih neočiščenih živil z termično že obdelanimi ali očiščenimi in priprvaljenimi za uživanje. Bodite pozorni na primer na uporabo desk in nožev, na deski na kateri ste obdelovali surovo meso potem ne smete obdelovati kuhanega razen po res temeljitem čiščenju!

To nekako so osnove, katere priporočam, da se ves čas upoštevajo in da o njih razmišljamo, saj tako preprečimo marsikatero kemično ali biološko okužbo.