prevarana? kako ponovno zaupati?
hvala ti ab, da si delil tvoje izkušnje z mano,…vidim, da si tudi ti dal marsikaj skozi in da si brezpogojno ljubil,…
res je, vse odgovore moram poiskati v sebi in tudi jih iščem,..vem, da bom prišla do resnice,…ker vidim kako se dnevno spreminjam in res bo nekaj dozorelo,…
žal mi je, da sem mogla vse do doživet in da sem dovolila sami sebi tako trpljenje, …da nisem takoj odšla,…pa kaj mi je??? zanimivo kako nekateri nimamo niti malo samospoštovanja in to je moj prvi in osnovni problem,…da ne vem kje je meja,…ljudem vse preveč dovolim (od nekdaj) da “hodijo” po meni,…in ne vem kje je realno meja zdravega odnosa,…
uf,..zakaj mi je bilo tega treba,…
Imam podobno zgodbo, pa dva otroka tudi. Štiri leta je tega, kar sem moža zasačila pri pošiljanju sms-ov itd. Sumničava sem še vedno in nikoli ne bom pozabila tistih treh mesecev, najinega najbolj črnega časa. Mislim, da prav nikoli ne pozabiš. Nekaj krpaš in se smejiš in je pri vsem tem najbolj žalostno to, da veš da bosta ostala skupaj, ker sta oba za odnos (že za voljo otrok!) ampak nikoli več ne boš mirna in ne bo več tako kot prej.
Ko vzgajaš otroke in rabiš njegovo pomoč ali vsaj prisotnost, njega pa ni, kaj kmalu padeš nazaj v sumničavost. Ker take kot smo medve, iščemo brezpogojno ljubezen. Povem ti, da čisto vsakič, ko imam sama slab dan, pomislim na najino bivšo krizo in eventuelno ponovitev. Slab dan pa imam večinoma zato, ker bi rada držala družino skupaj, on pa je nekje… na popoldanskem delu, na pijači po tem delu “to moram, pojma nimaš kako je moje delo težko!”… Kaj ko bi šla jaz vsakič po službi na pivo ali na kavo, da se nagradim ?! In to namesto v šolo in v vrtec po otroke…
Pa ne želim popolnega moškega! Varanje je tisti črv, tisti največji greh, ki mi ga lahko moški stori.
Želim ti povedati, da je bolje, da prekineš, ko še nimaš otrok… Ko se enkrat zamaje, imaš vedno samo pokrpano ljubezen…
ja, točno to se mi zdi,,….da ljubezen nikoli ni več ista, ker ne verjameš nič več, ker je vse samo neka senca tega kar je bilo,…
to je bistvo vsega zakaj greš stran, ker srečen nisi nikoli več,…ker ne moreš pozabit in ker v bistvu ne veš kakšno tempirano bombo imaš ob sebi,…
hvala ,da si delila tvojo izkušnjo z mano…sedaj sem veliko bolj mirna, a še vedno sumničava, otožna, ne morem se sprostiti povsem v odnosu,..ne morem se iskreno nasmejat, mu verjet ko mi reče, da me ma rad, ko so tisti lepi trenutki,…mah,….
bomo videli,…se pa trudi,….a vem, da briše vse živo,…kaj in koliko pa ne bom nikoli zvedela,…bom vidla kako se bo odvilo….vsekakor pa ful osebnostno rastem,..tudi to je veliko, pa čeprav je cena visoka,….
Oh, kako so vse naše zgodbe podobne (tvoja, moja, drugi odgovori)
1. on vara
2. ona se sekira
3. ona bi delala na sebi in na razmerju
4. on bi enostavno in na izi šel dalje (oz. »pozabi že enkrat« oz. »saj bi bilo nič« oz. »kaj hočeš« oz. »saj ne bom nikoli več« oz. »saj vidiš, da te imam rad« oz. »saj sem priden«…)
5. po določenem obdobju delanja na sebi je ona »vsa siva« (oz. bolna oz. depresivna…) in njemu ni več všeč
6. tako razmerje je njemu prenaporno in a) zopet vara ali b)odide
Mogoče se na 100 takih zgodb najde ena, v kateri se moški v točki 4 obnaša drugače in tudi on »začne delati na sebi« in je izhod morda drugačen.
In – da bom čisto pravičniška: na 100 zgodb o takih moških se najde ena zgodba o podobni ženski, ki vara in je nič ne briga, saj »te imam vseeno rada«.
Mislim, da bi bilo enostavneje, bolj realno in smiselno, če bi ženske znale reagirati tako kot moški: Prevaral me je, grem!
Tako pa (zaradi vzorcev in odvisniških potreb in nezdravih navezanosti) ostajamo v slabi razmerjih, skušamo izboljšati sebe, skušamo popraviti razmerje…
Mateja – pet let nazaj sem jaz opravila prav vse korake, kot jih delaš ti. Trajalo je kakšne 4 leta: šok, žalost, tuhtanje, iskanje, rast…
Po dolgem obdobju, ko sem bila »vsa siva« od sekiranja, žalosti, nepotolaženega nezaupanja in sem »rabila strokovno pomoč« (po njegovem in, žalostno, tudi po svojem mnenju)….
sem ugotovila, da sem tudi vsa sončna in nova in drugačna in da ne maram tipa, ki je površinski, nedorasel, njegovi pojmi o ljubezni pa ne segajo preko najstniških idej o zaljubljenosti in seksu… Dober občutek, moja znova najdena sončnost.
Mi ti ne moremo svetovati (da ga pusti ali ostani z njim). Sama boš morala priti do zaključka. Rada bi samo rekla, da ne idealiziraj njegove sedanje »ljubezni«, ki se kaže v pretiranih izbruhih dokazil in tudi egoističnem zanemarjanju tvoje žalosti.
jana, hvala ti za napisano….
mislim, da gre tukaj za igranje vlog, ki smo se jih nekje naučili in moramo ta vzorec prekinit zavestno in šele tedaj bomo lahko naredili / bom lahko naredila korak naprej,..
zato se počutimo “zavezane”,..potem pa tako svobodne, ko “dorasemo” temu koraku,…
vidim, da se v meni dogaja ogromno miselnih, čustvenih preskokov,…kar bo pripeljalo do sprememb, sigurno!! še vedno se mi je tako zgodilo,….
žal mi je, da on ne vidi koliko gorja je naredil, čeprav se to njemu zdi igra in se je pač zgodilo in ni bilo konec koncev nič takega,…a zame je to veliiiika napaka, ki je žal ne morem pozabit in preskočit,…sem veliko boljše, a vidim, da se je v meni nekaj prelomilo,…in ne vem, če bom zmožna ta vrč zaupanja zalepit nazaj,….
nič zato,…sem vsak dan močnejša, modrejša, …vidim stvari drugače, pa čeprav me še kdaj zanese,…a vidim spremembe in to me veseli,…žal pa njegovim lepim besedam ne verjemem več,..njegov rad te mam mi ne pomeni nič več,…žal,…ker je prevečkrat požrl in zlorabil to besedo,…
tvoj zadnji stavek je noro resničen,…
hvala ti jana,….sej vem, da je tako,..to pa zato, ker se ne zadovoljim s polovičarskim odnosom, kjer dva živita drug ob drugem,…
ti še sporočim,…
imej lep dan!!!
m
Jana, zelo mi je všeč tvoje razmišljanje.
Mateja, mislim, da boš rešitev iz svoje stiske našla, ko boš znala odgovoriti na vprašanje, zakaj si z moškim, ob katerem se tako slabo počutiš in zakaj se ne moreš sprijazniti s tem, da z njim ni prihodnosti. Saj že sama veš, da tvoje vztrajanje v tem odnosu nima zveze z ljubeznijo. Ženska, ki je gotova vase in za potrditev svoje vrednosti ne potrebuje moškega za vsako ceno, odide, preden postane pomilovanja vredna. In trenutno si ti natanko takšna – pomilovanja vredna. Mogoče so te besede nekoliko grobe, vendar moj namen ni žaljiv. Rada bi ti le pokazala, kakšna si videti v očeh drugih. Toliko časa se že zaletavaš z glavo v zid, boli te, veš, da se zid ne bo premaknil, pa še kar ne odnehaš. Zakaj?
Mateja,reciva da sem jaz on…
On bi rekel:
Si paničarka,histerik,nezrela do te mere,da se da manipulirat s teboj,domišljaš si,da me boš spremenila,pa še sebe ne zmoreš.Moriš me s svojimi sumničenji in do konca življenja me boš,ampak dokler si ne najdem druge,bom s teboj,saj si čedna,dobra v sexu,glede na moja leta-si trofejna.Zabava me moja moč nad teboj,zabava me,ko vidim,s kakšno lahkoto te obvladujem in ko si nevarno blizu odkritja,da te še vedno varam,naredim tebe za glavnega krivca in potem si ponižna,zmedena in tako pripravljena na spravo(in dober sex).
ja, sem,..pa se je zgodilo veliko stvari,…od tega da sva zgradila nazaj odnos, do tega da ne morem pozabit, od tega da sem ljubusumna, sumničava, da postavljam vprašanja, do tega da on ponori, ker se grem po njegovo policaja (on mene vse sprašuje), do tega, da se ful trudi, do tega da imava tople-hladne dni,..en teden ok, pol pa nori kreg,…
mah,..vidim, da mi še vedno filtrira informacije, ne o njej, tako na splošno, ker sem po njegovo ljubusumna in sumničava (kako ne bi bila), ne smem ga vse vprašati, ker sem policaj, jaz si miljardo zgodbic pol delam (lahko so čisto enostavne stvari, pa pol v moji glavi niso, ker ne “smem” vprašat in si razlagam stvari po svoje), potem sem slabe volje,..mah,..začaran krog,..
veva oba, da je zastrupil odnos, sedaj ga zastruplam jaz, ker mu ne ZAUPAM, ker se bojim, da bo z lahkoto vse ponovil, ker se bojim, da ne vem s kom živim,..pa njegova zgodovina mi je vedno težja, en kup skirvnosti, kurbarij,…pa tako opeva to njegovo preteklost z bivšo ženo, kako so se meli takrat lepo,…kaj je pa danes??? za stran vrečt al kaj,..
pa vem, da me ima neznasko rad,…a toliko je že skrivnosti, laži, kregov med nama zaradi nezaupanja in zaradi tega kar mi je delal, da ne vem kaj naj,…
v bistu je samo to, ali zaupam in neham sumničati, ali grem,..samo nisem še v tej fazi, čeprav skozi o njej razmišljam,..vsak kreg si rečem, da bom odšla, da tega ne rabim,..
ko mi reče rad te mam, mu ne verjamem, ko me vpraša če ga mam jaz, mu rečem ja, a tega v srcu iskreno ne mislim, ker imam eno tako varnostno blokado, če me vpraša kdaj bova mela otročka, kar neki zmutim in se izognem,…
kaj vse to pomeni???
vem, da kaj preveč dobrega ne,..
fant se trudi, a kaj ko je še toliko skrivnosti ostalo nejasnih, to je tako breme zame,…pa ne morem pozabit, kako me je s tako lahko tako prizadel,..prizadel 1 leto, takrat ko bi me mogel met najrajši,..
res je letos čisto drugi oz. se mu vidi, da se je odločil,..a kdaj bom spet nezanimiva, ker se ne bom skozi smejala, ker ne bom dobre volje?? in bo našel drugo,..
vse je varal, jaz sem prva ki me ni, čeprav me je,…to me matra….
čeprav pravi, da sedaj ve kaj hoče, hoče bit zvest, hoče imeti, obdržati družino, jo dati na prvo mesto,…kar tudi počne,..
kaj mi porečete? kaj se dogaja?
še sama ne vem, če mava prihodnost,..morda ja,…ker se res razumeva, a 1x na teden se spreva in takrat mi je kot da bi mela tujca pred mano,…to toplo-hladno me utruja,…se bojim, da ne bo nikoli boljše,..čeprav sva v pogovoru in komunikacije zelo napredovala,…kar je pozitivno, predvsem on je veliko popravil, spremenil,…
prosim za vaša mnjenja,…hvala vsem,..lep dan,…
mateja
Tvoji občutki in tvoje razmišljanje je popolnoma enako kot v trenutku, ko si nam napisala prvi post, prav tako vajina situacija. On je vroče-hladen, ti pa sumničava in nesrečna.
Te popolnoma razumem, predvsem tvojo nemoč, da bi kaj spremenila na bolje. Razmisli o obisku psihologa, saj ti bo tako življenje načelo zdravje.
Predvidevam, da prijateljicam ne moreš več govoriti o vajinih problemih, kajti ljudje prisluhnemo, svetujemo, po nekem času, ko pa opazimo, da nekdo zavestno vztraja v odnosu, ki ga uničuje, pa se o tem odnosu ne želimo več pogovarjati. Kmalu boš ostala povsem sama, z goro problemov in nesrečna.
Morala se boš sprijaznit s tem, da te on sicer ljubi, da pa njegova ljubezen ni niti 10% tistega, kar potrebuje vsaka povprečna ženska, da je lahko srečna. Srčno ti želim, da se enkrat izkoplješ iz tega mučenja in ponovno normalno zadihaš.
Hvala ti!!! Točno tako je, en dan sem v sedmih nebesih, drug dan, pa se sprašujem kaj sploh delam s tem človekom. Zdravje , psihično in telesno, je že kar ornk načeto, sem ena sama živčna razvalina, pa čeprav je z zdravjem veliko boljše kot je bilo, ker sem se tudi sama precej pomirila in sva naredila skupaj veliko korakov. Po mojem se sploh ne zavedam kakšen zgleda zdrav odnos, vse mi je »normalno«, da prenašam,…je sicer zelo ljubeč, pozoren,…a do ene meje, dokler se mu da, dokler ni zmatran, dokler ga ne sprašujem preveč, …pravi, da sem najbolj »šarf« ženska do sedaj,..zgleda da so mu druge vse to dopuščale z odprtimi očmi in da jim je bilo vseeno kako se obnaša,..mah, jaz tako ne morem živet v razmerju, …ker tako razmerje ni razmerje,…
Prijatelji me še kar poslušajo, niso še obupali nad mano, vsaj to,…imam sončke okoli sebe, ki me majo neznosno radi in s katerimi se zelo rada,…
Mislim, moj dragi me ima rad, dokler je vse ok,..njega tako vržejo iz tira tej prepiri, pričkanja,..pravi, da tega noče, tega ne rabi,…v smislu, da si predstavlja razmerje brez razpravljanj, pa četudi so problemi,….govoriva o problemih samo takrat, ko je on pri volji, ko se želim jaz pogovarjat in se on ne želi, se ne bova, …ko se »pogovarjava« skoraj vedno on govori, ima monologe, jaz niti do besede ne pridem….in vse je na mojih plečih vsa odgovornost,..«če bi naredila to, pa to, tega ne bi bilo, če bi naredila / ne naredila tako,…« ob tem, da naredi tudi sam napake, bi morala stvari samo jaz popravljat,…se pravi, da je harmonija, odgovornost za odnos povsem na meni,…pa še zdaleč ni tako,…
Mah, ne vem kaj bom,…včeraj sva mela spet en kreg, ker sem spet preveč spraševala, pa sem ga vprašala čisto normalno vprašanje, a ker je bila v tem vprašanju zajeta njegova bivša (ki dela zanj), je znorel, da se grem spet policaja, pa sploh ni tako,…gre za to, da ga ŽELIM vprašat vse, ker nočem, da imava tabu teme, tabu pogovore, tabu osebe,…ravno zaradi vseh teh skrivnosti, katerih se me, po njegovo, ne tičejo, se je vse začelo in še sedaj je vse narobe zaradi tega,…mah,…ne vem kam to pelje,..vem, da je zelo prestrašen, zakompleksan,…boji se nekomu odpret, ga povsem spustit k sebi, ker noče bit še enkrat bit ranjen, zapuščen (ga je zapustila žena,..jo je varal, na koncu je ona zanosila z drugim, ker ga ni bilo nikoli doma, skozi je popival, žural, bil na službeni poti),..tako da se mi zdi, da hoče imeti vse situacije pod kotrolo, skrivat stvari, da ne bi rabil komu kje polagat račune (ker jih prej ni rabil),…iskreno povedano, ne vem, če se je z ženo sploh kdaj videl,…sedaj je z mano non stop,..prihaja po službi domov, je z mano, ni žurk, še vedno pije na ful (do konca, objestno), vsakokrat ko gremo ven (v bistvu je alkoholik, samo da alkohola kot takega ne rabi, ker je lahko brez njega dlje časa, tudi po mesec, če se odloči, a prva žurka, prvi prijatelji je spet do konca, na smrt, kot da tekmujejo med sabo, kdo bo več popil),…mah,…sej mislim, da si slabše zgodbe ne bi mogla najt,…
Tako da tudi tukaj se kaže njegova zakompleksanost,..v bistu je zelo prestašen in nesamozavesten, pa čeprav na ven sploh ne deluje tako,…je človek ki mu nihče ne more do živega,…t.i. uspešen človek, zabaven, frajer, trdi, močni tip,…vse drugo je pa ko spoznaš koliko strahov ima,..kar je normalno in nič takega,..a zaradi njih mene maltretira,…
Mah, ne vem kako se bo to končalo,..sem neumna vem,..vse kar pišem je totalno negativno in vsak bi mi rekel, kaj še delam z njim,…mislim, da vem, ker sem odvisna od odnosov, ker sem ženska, ki preveč ljubi, ker sem tega navajena od doma, ker je to začaran krog iz katerega še ne vidim izhoda, ker mi je to vse »normalno«….
Draga Mateja,
pravijo, da dobimo oz. najdemo takšnega partnerja kot ga rabimo in ne takšnega kot si želimo. Razmisli, zakaj v tem obdobju potrebuješ takšnega partnerja, kaj se moraš naučiti, kaj spremeniti, kje ti kaže ogledalo.
Razmisli in se odloči za spremembo. Pri sebi. Išči rešitev izven (do sedaj poznanega) okvirja, ker če bi bila notri, bi jo že našla.
Tvoja zgodba res ni rožnata. Dobro je, da se zavedaš njegovih in svojih težav in si ne zatiskaš oči. Vsak pri sebi imata ogromno stvari za popucat, problem je le v tem, ne ti ne on nista pripravljena začeti. Zato vegetirata v tem nezdravem odnosu in prenašata odgovornost zanj drug na drugega. Veš, v življenju sem se nečesa naučila: vsaka odločitev mora dozoreti in ni dobro, da nekaj počnemo na silo in rinemo z glavo skozi zid. In pri tebi očitno še ni dozorela. Če bi šla zdaj stran, bi to naredila na silo, ne pa zaradi jasnega prepričanja, da je tako prav in zate najbolje. Potem bi obžalovala, morda bi se vračala in vsakič bi bilo še slabše. Počakaj torej, da tvoja odločitev dozori in vedi, da bo. Vsak človek ima v sebi mejo, ko končno reče, zdaj je pa dovolj in nato ukrepa. Pri nekaterih se to zgodi razmeroma hitro, saj je njihova samozavest večja, kot je tvoja, in niso pripravljeni prenašati takšnih reči, kot jih prenašaš ti. Pri drugih pa traja in traja, ampak enkrat se pa le zgodi. Med takšne očitno sodiš ti. Nekega dne pa boš le vedela, da je prišel tisti trenutek in se boš odločila za odhod. To se bo zgodilo veliko prej, če boš naredila kaj zase in se znebila slabih vzorcev, ki te zapirajo v začaran krog. Upam le, da boš medtem dovolj močna in se ne boš pustila prepričati v to, da bi imela z njim otroka.
Ta tvoj je tak nezreli, da to ni res. Tipičen mamim sinček.
On si bo vedno našel eno takšno odvisnico kot si ti, da jo bo lahko varal.
Ker je odvisen od adrenalina. Verjemi, da tudi zdaj nekaj čara postrani.
Miren je lahko kvečjemu mesec dni, potem pa se mora spet drogirati (z lažmi, varanjem, skrivanjem).
Pa kaj ti čem razlagati, prečitaj si Peklensko gugalnico.
Ej, to sem zdaj mimogrede napisala. In ko sem videla napisano, vidim in vem, da je to knjiga za tebe. dr. Sanja Rozman. Seveda je tudi za njega.
Ko bi ti vedela, kako fajn je biti sam, živeti v miru,
brez vsakodnevnih stresov!mateja napisal: