S partnerjem sva sedaj skupaj 11 mesecev. Po 7 mesecih sem jaz čisto slučajno ugotovila, da mi skriva prijateljevanje z njegovo “skoraj punco”, tisto, katera je bila resna kandidatka pred mano, da začneta zvezo.
Pa je nista začela, ker se nekako ni razvilo v to smer in ker je mene potem spoznal.

Ta punca je moja prijateljica. In ne eden, ne drugi mi ni povedal, da še vedno prijateljujeta. to sem mogla čisto slučajno ugotovit. pa se mi je zdelo vse skupaj čudno, zato sem ju vprašala kaj se dogaja.
oba sta mi rekla, da se slišita zgolj tu pa tam, da sta sicer še prijatelja, a da imata stike zelo redko, skoraj nikoli, da med njima ni nič.
pa začnem jaz partnerju preverjat telefon in ugotovim, da je teh klicev veeeeeliko, da se slišita več dni zaporedoma – po večrat na dan, da klici sledijo takoj ko jaz odidem v službo, da so samo takrat ko sem jaz v službi,..bili so tudi Sms-ji, v stilu pogrešam te, kdaj se vidiva, greva na kosilo, ….vglavnem kurjenje na veliko,…pa jaz partnerja večkrat vprašam po ovinkih kaj se dogaja med njima, da vem, da se ful slišita, da to kar se gresta ni prijatelstvo. pa vedno čisto znori, da on ljubusumne punce na rabi, da med njima ni nič, da naj neham kvarit vzdušja v najini zvezi,…..

obema sem večkrat povedala, da sicer pozdravljam njuno prijateljstvo , če je to normalno prijatelstvo,… samo naj ga obelodanita, naj ne skrivata, predvsem pa, da sta do mene odkrita in iskrena.
oba sta mi lagala v obraz (sta se tako zmenila), da se skoraj nič ne slišita, vidita sploh ne, kavic+kosilo sploh ni,….vglavnem naj ne paničarim, ker gre zgolj za zelo občasno prijatelstvo,….

4 mesece sem to trpela, dokler mi ni uspelo postaviti parterja ob zid, da mi je pred mano odprl sms-je in klice na telefonu, ki so zelo obremenjujoči zanj in zanjo,….pa ni mogel več nič tajiti,….
tako mi je rekel, da mu je ful žal, da me noče zgubit, da se je z njo samo igral, da je iskal kot moški od nje potrditve, da je potreboval en šok (moje odkritje), da nekaj naredi s tem v zvezi, da nista imela nič telesnega, da je važno to kar mava midva, da je že izbral mene,….

pa sem mu rekla, da je to bolano, nenormalno, nespoštljivo,…da če ti čustveno nekoga tako rabiš, mene ne rabiš (celo ISTE (moje) čustvene SMS-je ji je pošiljal-v minuti narazen, jo klical takoj pred mano ali za mano,…)…
če jaz nebi slučajno izvedela kaj se gresta, ne bi nikoli posumila, saj je najina zveza popolna,ljubeča, čustveno polna, polna smeha, spolnost tudi zelooo štima…vglavnem sem ga vprašala, kakšno potrebo ima po vsem tem, če nama je tako lepo,…
rekel mi je, da ni mogel prekinit s prejšnjim življenjem (ker je bil 5 let sam), da je bil to zanj šok in velika obveza …tako resna zveza. pa sem mu rekla, da sem imela tudi jaz prej življenje in “kandidate”, ki sem jih odrezala zaradi ljubezni do njega, zaradi spoštovanja…

V glavnem sedaj naj bi se dobili vsi trije na kavi, da si povemo to v obraz. to mora on organizirat. pa se še nismo. en teden že čakam. po telefonu sodeč sta prekinila stike (ni več sms-jev in klicev), a kdo mu zaupa?? on lahko vse pridno briše….

verjamem pa mu, da je bila vse skupaj samo igra, da sta se samo kurila brez veze,…samo vem pa tudi, če nekoga ljubiš tega ne delaš,..sam je rekel, da bi me takoj poslal nekam, če bi mu isto delala,….torej,…

Kaj naj si mislim??? ful mu težko zaupam,…rada bi mu, a kaj ko se mi je neštetokrat zlagal,..kolikokrat sem jokala, ne spala zaradi tega, ker nisem mogla razumet njegovih dejanj in potrebe po njeni bližini,….
kaj mi svetujete? je prihodnosti s takim človekom?

hvala za vse odgovore in pomoč,…ne vem kaj mi sledi….
aleša

še nekaj moram povedati, kar bi lahko bilo pomembno:
ta najina prijateljica res ni rinila v njega, je bolj on v njo..bila je vedno diplomatsko prijateljska, moj ji je dajal čustvene izlive, …ona se je med tem časom zaljubljala v druge fante,sedaj ima parterja, ….vse to se mi je zaupala,…in vem da med nima ni bilo nič takega,…a tako prijatelstvo ni normalno,….
moj partner je v 40ih, tako da mislim, da bi mu že moglo bit jasno kaj hoče od življenja in kaj se ne dela, če si z nekom v zvezi,…

to je to….
mateja

Bom kratka. Suni ga v rit. Njo pa tudi. Prijateljica? Ha-ha.

Tvoj nima globine in ljubezni, je bolj plitev, površinski, verjetno se navdušuje nad zunanjimi znaki in rad je zaljubljen. Iz zaljubljenosti se razvije globja ljubezen, s čimer ima pa on težave, ker bi želel biti ves čas v evforičnem stanju.Naj se gre igrat nazaj domov k mami in ko bo odrasel, naj se javi. Verjetno so mu tudi drugi vse krivi.

Ima težave tudi s spoštovanjem tebe! Ali je drugače skrben, delaven in zanesljiv?

Ceni se, visoko dvigni glavo in ponosno odkorakaj iz njegovega življenja. Ne pusti, da te nekdo postavi za statista njegovega življenja, nadaljne še za kuharico, snažilko in vzgojiteljico. Če boš imela rada sebe in se držala svojega cilja in sanj, se te takšen blefer z namazanim jezikom in vrtenjem z vetrom sploh ne bo lotil. Za posladek bi si pa še privoščil prijateljico, saj je njegova (ti) samoumevna teta, ki ga doma čaka kot inventar.

Premisli, kakšno je tvoje poslanstvo, poklicanost in sanje v tem življenju.Srečno!

glede na to, da nas sprašuješ in kar čakaš in čakaš – pa kaj pravzaprav čakaš, kaj si obetaš od tega blesavega sestanka, a ti ni pod častjo, da ju boš zdaj še skup gledala – al si mazohistka al kaj, da se boš še mučila s tem – torej, glede na to vse ti naši nasveti ne bodo koristili, ker jih ne boš upoštevala. Boš se pustila nalagati od OBEH še stokrat in hodila dalje z njim in si zatiskala oči.

Naši nasveti pa bodo verjetno složni – suni ga v rit. In njo seveda tudi, ker tudi laže. In seveda brez razčiščevanja in spraševanja, ( razen če si res mazohistka, ki se rada muči in trpi) samo greš in pika. lp

Se podpišem pod Nastjo… čeprav je rečt veliko lažje kot narest, ampak sama ne bi mogla nikoli bit s človekom, ki me ne spoštuje in to, kar ti dela, je znak nespoštovanja… Ni ti ga treba zdej pustit, če mu vrjameš, da med njima ni prišlo do nobenih resnih stvari oz. da te ni prevaral, ampak mu povej, da te te to zelo prizadane. Pika. Če bo to še naprej počel, pomeni, da te hoče namerno prizadet, takega človeka, pa ne rabiš… Kar se pa prijateljice tiče – njo pa odj…. Veš, moške se veliko lažje zmede in zavede, medtem ko ženske so premišljene in dostikrat hinavsek – po vsem tem, kar ti je naredila, ji ne bi mogla več reči prijateljica….

živjo!

hvala vsem za odgovore, pomoč,…
vsekakor je moje “prijateljstvo” z njo končano,…nimava več kaj iskati skupaj,…
eni pravite, da sem mazohistka oz. da se ponižujem, ker se hočem dobiti z obema…jaz se pa hočem sestati z njo (in da je nalašč tudi on prisoten), da se ji zahvalim v obraz za “iskreno” prijatelstvo in vse laži,….če ne, bi šla prelahko skozi,…

kar se pa njega tiče, je pa tako: drugače je res zanesljiv, ljubeč, romantičen, nasmejan, ful se trudi sebe spremenit, mi ugajat tam kjer prej za nobenega ne bi premaknil prsta,…vidim, da me ima ful rad,..sej vam pravim, da če ne bi čisto slučajno odkrila, ne bi mogla sploh opazit,….a to je res,…če ljubiš tega ne delaš,…

rada ga imam, zato nisem mogla z njim prekiniti (kljub vsemu kar sem pretrpela),…pač je lažje rečt kot nardit,…tudi jaz ko poslušam svoj notranji jaz, mi pravi naj odidem – kaj še čakam,…pa sem si rekla, da vidim če se bo od sedaj naprej kaj spremenilo, ….stvari se pa itak končajo, če niso namenjene da obstanejo,…vem kakšna sem,…potrpim mnogo, a enkrat mi kaplja prestopi rob in ni več poti nazaj,…

boli me le to, ker sem tako “nemočna”, tako zelo navezana nanj, tako me je znal začarat, da mi niti lasten ponos ni pomagal, da odidem, ko sem vse skupaj odkrila,…

ne vem kaj vam rečt,…tip je vsekakor ful sposoben ljubiti, a kaj ko vedno potrebuje še nekaj zraven,,….mah, ne vem kaj mi je da ne morem zbrati moči in se oddaljiti tako “bolane” zveze,…a mogoče se mu je pa le klik premaknil v glavi in so bili to njegovi porodni krči,….mogoče pa bo res uvidel, da imava lahko lepo zvezo in da ne potrebuje nobenih potrditev od zunaj,….

sej vam pravim,….čas mi bo pokazal pravo pot,..še vedno mi je, a kaj ko je treba vmes toliko potrpet,….

se mi je pa to prvič zgodilo,…mogoče zato, ker se tako zelo predam parterju, ker mu postanem nezanimiva,…pa vem da nisem,…

a mislite, da ni vredno počakati še malo?

hvala vsem!!!!
mateja

Velikokrat odgovarjamo po lastnih izkušnjah iz lastni zmot. Drugim ne želimo istih težav. Ko pride enkrat otrok, je pa vse še bolj na preizkušnji.Spodaj je forum duhovnost in duševnost in tomazslo v naslovih karmični trikotnik, ko si na tleh in pogovor z umrlimi zelo dobro odgovarja na podobna vprašanja. Malo pokukaj tja.

Pravijo sicer, da moramo dato človeku še eno možnost. Če ga še kdaj dobiš na podobni fori, ne razmišljaj. V knjižnici si sposodita knjige na osnovi ljubezenske tematike in oba preberita istočasno isto knjigo. Morda bo tudi on dobil globji interes.Ko takole zamahnemo z roko, misleč, saj bo šlo, je tako, kot bi se klofnili in bi nam notranji glas rekel, ne, ne bo! Morda si tudi on želi odločno, samozavestno in čuječo žensko, ki ve, kaj se okoli nje dogaja. To je dobra vaja zate, da boš dobro odprla oči in ostala čutila in o vsem z njim dorekla.Tako boš izpadla pametna in na tekočem.Srečno!

Draga Mateja,

zanimivo se mi zdi, da ste napisali, da je vaše prijateljstvo z vašo prijateljico končano, da nimata več kaj skupaj iskati. Pri fantu pa niste tako gotovi, kaj narediti oz. razmišljate, da bi še malo počakali ali mu dali še eno priložnost. Verjetno je v ozadju predstava, da prava prijateljica ne bi nikoli kaj takega naredila, pri partnerju pa človek nikoli ne ve … Pravite, da je on začel “kuriti” vašo prijateljico – torej je na njegovi strani večja odgovornost. Jo vidite?

Iz vašega pisanja je čutiti, da ste na fanta močno navezani in da vam je težko oditi. Kar nekajkrat sta našteli njegove pozitivne lastnosti, negativne pa … jih nočete videti? Skušajte čim bolj jasno videti tudi to, kar je naredil (lagal vam je, izrabljal vaše zaupanje …). Kaj to njegovo dejanje govori o ljubezni do vas, o njegovem zaupanju, zrelosti (pravi, da je izbral vas, a kljub temu …), resnosti, o njegovem občutku lastne vrednosti (iskal je potrditve – a ni to malo otročje?) Ali bo vedno poleg vas kot resne partnerke še iskal “omamo hormonov”?

Delajte na tem, da postanete čim bolj čustveno samostojni in ne “nalepljeni” na njega, saj bo to čutil in vas izkoriščal naprej (čisto na nezavedni ravni). Pravite, da vas je začaral – odčarajte se, ne glede na to, kako se boste odločili, tudi če ostanete z njim. V zrelem partnerskem odnosu je pomembno, da sta oba vsaj do neke mere čustveno samostojna in preko tega povezana drug z drugim (da nezdravo ne “visita” en na drugem).

Če se boste odločili in z njim prekinili odnos, prav. Če se boste odločili še vztrajati, tudi prav, vendar se v tem primeru temeljito in iskreno pogovorite s partnerjem. Povejte mu, da je takšno vedenje za vas nedopustno, vendar ga imate radi in ste mu pripravljeni dati še eno priložnost. Jasno mu dajte vedeti, da če se bo to ponovilo (tudi v drugačni obliki), da bo to za vas pomenilo, da ni pripravljen zares biti z vami v partnerski zvezi in boste prekinili odnos z njim. Vprašajte ga tudi, kaj bo naredil, da bo nehal iskati potrditve na tak način, da bo nehal iskati “zabavo” okrog. Če ne bo nič spremenil pri sebi, obstaja namreč možnost, da se bo njegovo vedenje ponovilo.

Če čutite, da še rabite čas za odločitev, si ga vzemite in vse skupaj v miru razmislite. V takih situacijah prenagljenje in s tem preveč čustvene odločitve niso najboljše. Veliko notranjega miru in modrih odločitev vam želim!

Vem kako se počutiš. Težko ti je razumeti, kaj bi poleg tega, kar imata vidva sploh lahko potreboval. Vajini trenutki so popolni, seks štima, vse je lepo, predvsem pa veš, da tudi on makismalno uživa s teboj in da se ne pretvarja.
Ja, normalnemu človeku ob vsem tem ne manjka ni. On pa ni eden izmed teh.
On ni potreboval tega, da ga odkriješ in postaviš pred zid. Njega boš verjemi odkrila še marsikdaj, če ne ti, pa kaka druga.
Bodisi je moški, ki ga občuduje veliko žensk in mu njihova naklonjenost godi, bodisi pa ima sam slabo mnenje o sebi, čeprav to prikriva s pretirano samozavestjo in mu druge ženske pomenijo potrditev, hkrati pa tudi porazdelitev čustev.
Če se bo predal samo tebi, bo bolelo, če jih bo več, se mu ne more zgoditi nič.
Prijateljica je kriva veliko manj kot on. Seveda hvala lepa za tako prijateljico, vendar se zavedaj, da če ne bo ona, bo pa Francka, Micka,…
To je nekakšna bolezen, nezrelost, odvisnost določenih moških.
In ne boš ga spremenila, ne ti, ne katera druga.
Glede njegovih besed pa še tole, te so vedno sladke, morda začinjene še s kako solzico in on jih tisti trenutek iz srca misli, pa vendar ali ne štejejo dejanja?

ponovovno hvala vsem!!!

vse kar ste napisali stoji,…moram vam rečt, da sva se zadnje dni s partnerjem veliko pogovarjala o celotni stvari in sem mu povedala, kako jaz vidim njega,…
vidim ga kot osebo, ki se boji, ki dejansko nima samozavesti (na ven ne bi nihče tako reku, nasprotno, ga ni bolj samozavestnega človeka), ki se boji, da sem jaz zadnji vlak, ki nenehno išče, ki nenehno išče potrditve, ki se nenehno “mami” s stvarmi, da se počuti živega, varnega,….
vem, da je njegovo breme v tem “trikotniku” večje kot od moje “prijateljice”,…a sem se odločila, da mu dam še eno priložnost,…ob tem sem mu pa povedala, da je nedopustno kar je počel in da mi tega ni treba,…da se zrele osebe odločijo za partnerja in se mu čustvneo popolnoma predajo,….vsak rabi potrditve od zunaj, a vse do meje spoštovanja do partnerja,…rekla, sem mu naj se ne igra z najino zvezo, ki je lahko konec koncev res lepa,…
zaveda se, da me je globoko prizadel, ranil, izneveril,…boji se odgovornosti zveze z mano, ker mu toliko dajem in se boji, da mi ne bi mogel povrniti v isti meri,….ve, da ima s tem težavo in da se bo moral zelo vzeti v roke,…
a tudi jaz se bojim, tako kot eni pravijo, da se bo to ponavljajo, da je to njegov vzorec vedenja,…da je samo vprašanje časa,…
včeraj mi je rekel, da sem prva ki je ni prevaral (ker ni spal z njo),…pa sem mu rekla, da je čustveno varanje enako telesnemu,….sploh če traja toliko časa,..rekel je, da je to zanj nekaj izjemega(da mi je “zvest”), da pa ve, da je to zame in za ostale samoumevno,….bojim se samo tega, koliko časa bo še tako, ker očitno tako deluje, …
rekel je, da nima cilja, da bi ga cilj ali npr. otrok “zresnil”,…pa sem mu rekla, da otroka s takim partnejem, ki je tako čustveno nezrel ne želim,…da ne more biti otrok pogoj za “normalno” zvezo,…takrat rata še hujši ta občutek pripradnosti k partneju,…in se stvari še bolj zapletejo,…

neverjetno je, da je on človek, ki ve veliko “pravil” življenja in se lahko od njega veliko naučiš,… pri njemu pa vsa ta pravila odpovejo,…sploh se ne more zrint ven iz svoje luknje, do normalnega delovanja,…prav tava v temi in se tega zaveda,..zaveda se vseh svojih napak, a ne more tako hitro iz svoje kože,…
res je naredil veliko, da me je osrečil, se počasi spreminja, prilagaja,…
a bojim se, da se navkljub vsemu trudu ne bo spremenilo nič,…ali pač??,….
bomo videli,…vsekakor vem, da si zaslužim spoštovanje in iskrenost, brez tega ni nič,….

vsaka vaša misel mi je napolnila življenje z eno majhno modrostjo več,…hvala vsem!!!

Povsod je meja in tega se je treba zavedati vprašanje pa je kdo koliko komu odpusti?

mislite, da so bile meje tukaj preveč prekoračene? kaj mi svetujete?
hvala,
mateja

Kaj to do zdaj niso bili nasveti?
Aja, ti čakaš tak nasvet: res je zlat fant, samo malo potrpi z njim. Takšnega nasveta pa še nimaš, kajne?

Svetujem ti, da si vse, kar je napisanega – vključno s tvojim pisanjem – še nekajkrat pazljivo prebereš in upoštevaš mnenje g. Trtnika, kar ti ne bi smelo biti pretežko.
Se spomniš, kako si se naučila plavati? Nekega dne upaš dvigniti noge in zaupaš vsem okoli sebe, ki so govorili in kazali, da te bo voda držala. Malo več poguma kot običajno, in novo življenje je tu. Pogum!

brez skrbi, da sem vse skupaj prebrala še enkrat, pa več kot enkrat,…in vse skupaj premišljujem znova in znova,…hkrati pa dajem tudi večji pomen vsem stvarem, lastnostim, trenutkom, čustvom, dobrim in slabim, lepim in manj lepim,…
vglavnem,..vse besede so mi zeloooo odprle oči,…hvaležna sem vam za vsako misel, nasvet….
zavedam se, da je najina zveza bila (po tem kar sedaj vidim jo je povsem odrezal od svojega življenja) “nezdrava” …
dam mu še eno priložnost,…več kot to pa ne,…zaradi ljubezni do sebe,…

je pa res, da bo potrebno veliko poguma,….

Okrog takih velikih odločitev je mogoče olajšanje iskati nasvete pri drugih, tudi ko se o tem piše, o tem še premišljuješ in stvar vidiš širše – ali pa mogoče celo ožje.
Na koncu se moraš odločiti sama in poslušaj svoje srce ali pa razum. Tu se pa moraš odločiti, komu dati prednost, srcu ali razumu.
Odloči pa se po svoji presoji. ker boš sama živela s svojo odločitvijo.

Srečno in kar boš naredila boš naredila prav.

Mateja,

mi smo težko razsodniki. Še posebno zato, ker v tem odnosu ne zveniš iskrena do sebe, vendar niti do fanta, niti do prijateljice.

Nihče ti ne more vzeti ljubljene osebe, če se ta ne odloči, da bo prekinila s tabo ali pa da te bo prevarala. To je njena svobodna volja.

Na drugi način pa tega fanta ne izpustiš in mu daješ menda še eno priložnost. ZA KAJ? Da si boš dokazala, da ni vreden tvojega zaupanja? Te mogoče nanj veže samo spolnost, ki jo zamenjuješ z ljubeznijo? Si se mu sploh zmožna odreči?…

To, kar imata med seboj, ni ljubezen. Zrele osebe, ki res ljubijo, so se sposobne o takih stvareh pogovoriti, ne pa zbežati (npr.s skokom čez plot).

POGUM potrebuješ samo za to, da se boš nehala teptati, mučiti in samopomilovati….. Si korajžna pupa ali ne?!?

LP, Amedea

amedea hvala za tvoj odgovor,

sej vem, da ti ljubljene osebe nihče ne more vzet,…vem, da ne moreš nobenega “prisiliti”, da te ljubi,..te ali te pač ne,….tukaj ne moreš nič storiti,…

ni, da sem neiskrena do sebe, sej vem koliko je ura, a nekako ne morem (zaenkrat) iti stran od njega,…ne zato, ker spolnost štima,..sploh ne,…predvsem zaradi tistih trenutkov, ko se imava lepo (pa jih je veliko,…sej pravim, če ne bi zvedela čisto slučajno, sploh ne bi posumila),…

sedaj pravi, da je končal vse stike, a je težko verjeti,….težko je vzpostaviti nazaj “zdravo” zvezo,….brez sumničenj, nepotrebnih kregov zaradi nezaupanja,…kdo mi pa garantira, da ne bo počel spet isto,..kar mislim, da bo,….sej vem, da sem konradiktorna in bi si mogla SVOJE odgovore še enkrat prebrat,…pa še nimam moči,….

sej vem, vse deluje tako enostavno, pa zame trenutno ni, da bi odšla,..enostavno zato ker ga imam rada,….ni še ta pravi trenutek,…..vem, pa da bi se mu znala odrečt, saj smo konec koncev vsi zamenjljivi,…v to res verjamem,….dva obstojata kot par , samo če oba tako hočeta,…
težko je opisati kaj me veže nanj,…pač se morajo stvari speljati v svojo smer, to ali drugo,…

vem pa, da je veliko čustev, brezpogojen ljubezni umrlo v meni do njega,…in on to čuti,…

bomo videli kaj bo,…vse prinese čas,…

hvala ti,
ful hvala za vse odgovore, pomoč, mnenja,…

mateja

Moje skromno mnenje je, da ga zapusti. Mislim, da bi sama storila tako, čeprav mogoče šele čez nekaj časa, ko bi se privadila na misel, da zaključujem to poglavje. Najprej se vprašaj ali ga res potrebuješ, mu boš lahko zaupala v prihodnje, ali lahko nanj računaš v življenju, ko boš morda v stiski…Njegovo dejanje govori o njegovi osebnosti, ki pa ni ravno bleščeča: prevare, laži…in nikar se ne tolaži, da onadva v resnici nista imela nič in ne živi v utvarah, da je brez nje z njim življenje popolno. Vajina zveza nikoli ni bila popolna, saj ti je ves čas lagal, pa četudi za prazen nič.

arta,

vsekakor stoji vse kar si rekla in si mi odprla oči še o eni stvari: res ni nikoli bilo popolne zveze, pa čeprav se je meni taka zdela, več kot očitno zanj ni bila, zato je iskal tisto “nekaj več”…

a zgodilo se je nekaj v meni,..to o čemer sama praviš, da bi počakala, da se zgodi,…velik del ljubezni je v meni umrlo,….ne vem, če bova lahko zakrpala to luknjo nezaupanja ….ali sploh obstaja prihodnost za tako/najino zvezo??

vsekakor bo čas vse prinesel, tako kot je do sedaj,…bomo videli,…vsekakor se ni vse skupaj zgodilo “zastonj”,…mogoče je pa le ena lekcija več, ki sem jo mogla dati skozi,…

mateja