prevarana-kako naprej?
mi je zelo žal, da mečeš te stvari v enak koš. sem izmed tvojega naštetega že marsikaj doživela, a tukaj se gre o mojem samospoštovanju o tem, ko se imam možnost odločit ali bom živela ob osebi, ki trdi, da me ima rada, a hkrati najde več pozitivnih lastnosti,…na osebi, ki ni predstavljala enkratnega “skoka” čez plot.
roa: ne vem zakaj je pomembno kdo mi je povedal. nekdo mi je pač povedal, nakar mi je še sam priznal….
bull ****. še te bo varal. imam to srečo da sem hodila s tipom ki se je kao zaljubil vame, dolgo me prepričeval v to in rekel da jo bo pustil, no osamljeno in razočarano v ljubezni, me je seveda prepalamudil in svoji ženski je lagal in lagal bi še naprej, dokler nisem končno skontala, da je imel obe za budali, pa sem ga pustila in poklicala žensko da ji povem kakšnega moškega ima.
Nemorš verjet, da mi skor ni hotela verjet. Vse mu je oprostila in ni je varal samo z mano. Tako da take ženske se mi samo smilijo. On reče da je naredil napako (no če se odkrije-če ktera popizdi in stopi tipu na žulj pa pokliče žensko he), joka, dela vse in ona mu oprosti…morda jo kar nekaj cajta grize v srcu ampak tega ne bo priznala, raje bo živela v upanju, da se to več ne bo ponovilo in da je tokrat res njen…smili se mi taka ženska, ampak tud take so.
Boljši je tak, ki si ga samga izbereš za loverja, pa ti ne laže o svojih čustvih, kot taka kukavica.
Hvala za vaš odgovor. Ko sem ga brala sem verjela, da se odnos lahko izboljša. Zdaj, po mesecu in pol, pa ugotavljam, da se najin odnos ne bo nikoli popravil, ker z njegove strani ne čutim ljubezni. Pravite, da naj ne očitam. Mu nisem. A če pride dan, ko sem imam kak problem in bi si želela z njim pogovoriti si tega več ne upam, saj sem žalostna, jezna,…in pogovor na koncu nanese tudi na tisti “dogodek” in spet sem jaz tista črna ovca, ki ustvarja slabo vzdušje. Pa še nekaj se dogaja. Opažam namreč, da je boljši poslušatelj (če sploh posluša) kot pa sogovornik.
Trudi se, a ta trud je videti bolj kot odraz odgovornosti. Ne čutim njegovega toplega pogleda, ki bi mi povedal, da me ima rad. Besede so le besede. Meddrugim bi trud zame pomenil, da se bi on še z nekom pogovoril, pa čeprav samo s prijateljem. S kakšnim svetovalcem se namreč noče.
Pri sebi ne vem več zakaj bi se trudila, saj ne vidim smisla, da sem z nekom, ki se je uspel zaljubiti v drugo. Za zakon, ljubezen sta potrebna dva. Sreče in ljubezni ne moreš izsiliti. Verjamem, da je nekje nekdo, ki me bo imel rad takšno kot sem.
Oprosti, razumela sem, da je bil to njegov spodrsljaj, za katerega mu je zelo žal in so bili krivi hormoni in njeni ljubezenski impulzi, ki mu jih je pošiljala.
Seveda si ti najpomembnejša v tvojem življenju in se boš odločila za poštenega, zvestega in zanesljivega fanta.
Srečno, kakorkoli se boš odločila oz. čutila.
Poštenje je pa res pol zdravja.
Če ne gre,pa se tudi ne velja siliti za nobeno razmerje,ker to potem samo utesnjuje.
Mislim,da je treba najprej bit pošten do sebe.Če si do sebe pošten,tako poznaš svoje cilje in meje.Pač greš do tja in nič dlje.V nasprotnem primeru odnos prekineš ali presekaš,drugo ti ne kaže.
ostala sem, čeprav sem imela vmes velikokrat pripravljeno torbo za odhod.
zakaj? rada ga imam. ne tega razumet kot, da sem odvisna od njega, ker nisem.
pogovori so nama dali vedeti, da imava nekaj, da sva v vsem tem času ustvarila nekaj, kar bi bilo neumno zavreči. iz teh pogovorov sva tudi zvedela marsikaj o samih sebi, o tem kje in zakaj je šlo narobe…moram reči, da sem se tudi sama spremenila; ta dogodek me je naredil močnejšo, odločnejšo…
ne rečem pa, da ne boli. vsakič, ko zaslišim besedo ljubezen, varanje me zmrazi. a tega je vedno manj. vedno lažje sprejemam. najprej so se vsa čustva iz bolečine sprevrgla v jezo in sovraštvo zdaj počasi spet prerašča nazaj v ljubezen. upam pač na najboljše.
zanj sem postavila pogoje. ve, da me ob naslednji napaki res ne bo več, ve, da sem nezaupljiva in da bo za pridobitev mojega zaupanja poteklo še kar precej časa. kar je bistveno je tudi to, da vidim kako se trudi. dala sem mu tudi vedeti, da vsaka zaljubljenost hitro mine, da imajo vsi pari probleme in da se zaradi tega ne išče utehe drugje….da bodo v najini zvezi še večje krize (otroci, služba,…) in da, če misli, da tega ni zmožen prebrosti z mano naj pove, ker je potem res bolje, da se razideva.
v veliki meri je odvisno na čem je temeljila/temelji vajina zveza. vsaka ima drugačne začetke. poznam nekaj parov, ki so že leta skupaj, a pri njih tiste začetne zaljubljenosti, občutka, da ‘je to tisto’, skupnih ciljev in želja ni bilo. pri takih zvezah se je težko na kaj upreti in začeti ponovno graditi, ko pride do varanja. in še in še…splošnega recepta mislim, da ni.
pa še nekaj je bistveno, ko se odločaš: zakaj in kako (zaljubljenost, enkraten skok z neznanko,…) je prevaral-a.
mogoče ti bo pomagalo kakšno branje. lahko začneš s tem: http://www.viva.si/clanek.asp?idm=16&arhiv=1
vso srečo.
Hvala ti. Upam, da mi bo branje vsaj malo v uteho.
Meni je zatrjeval, da me vseeno ljubi, da mu je žal ampak kako lahko to reče nekdo, če mi niti ni sam povedal? Izvedela sem od drugih, ko so že vsi vedeli. Mogoče se motim in mi ne bi bilo lažje ampak ali ni prav priznanje tisti prvi znak, da obžaluje?
Tako sem si želela, da ga ne bi sovražila za to, kar mi je storil. Sovražim njo, čeprav ne vem, če je tako prav. Včasih si želim, da bi jo vsaj za trenutek videla, da bi vedela koga sovražim. Da bi videla kaj je takega na njej…
In biti z nekom, za keterega ne veš ali misli nate ali na tisto drugo… meni se je kar obračalo, pa sem imela v svoji prihodnosti pred očmi vedno le njega.
Vsaj zate upam, da tisto ne drži, da kdor je prevaral enkrat, bo varal še naprej.
Vso srečo tudi tebi!
…sočustujem z vami…
…po opisu sodeč je strahopetec in nezrel(ne prevzame odgovornosti za svoja dejanja)…
…ljubiti nekoga…hmmm mogoče vas celo ljubi na svoj (patološki) način, ker drugače na zna in zmore…..vendar to ni vaš način in to kar vi potrebujete…
…dajte vse občutke ven (jezo, strah,…)-v pomoč vam priporočam knjigi od J. Gray-a: Moški in ženska na začetku/ Kar čutiš, lahko zdraviš.
Vse dobro!
p.s.”Vse mine”