prevaran
Če je žena sama prekinila razmerje, na višku zaljubljenosti in pred razkritjem, pokaže da je pri sebi razčistila kaj hoče in česa si želi. Bistveno pri tem je, če lahko oprostiš prevaro. Glede na napisano in glede na to, da sta bili ža v obratnih vlogah, mislim da to ne bi smela biti težava. In da če se potrudita, ni vrag da vama ne uspe.
Spoštovani gospod »prevaran«,
žal mi je, da z ženo gresta skozi zakonske težave, a obenem so prav te bile znak (kot ste že sami ugotovili), da nekaj ni v redu v vajini zvezi. Že sami ste ugotovili več pomanjkljivosti v vajini zvezi. Ob tem bi dodala, da so najbrž pomanjkljivosti bile z obeh strani, najbolj pogosto je odgovornost na obeh partnerjih.
Vesela sem, da se pogovarjata in iščeta možne rešitve. To je osnova za obnovitev zveze, čim več medsebojnih pogovorov in to na konstruktiven način – da se strpno poslušata, zares SLIŠITA eden drugega in naj bo pogovor brez tekmovalnosti in dokazovanja kdo ima prav. Skozi vaše besede se mi dozdeva, da sta že na tej pravi poti. Pogovarjajta se o tem kaj vama je manjkalo v zvezi in se posvetita prav tem stvarem. Tako bosta najhitreje ustvarila oz. izboljšala zaupanje eden do drugega. Obenem tudi predelajta to kar vaju boli, kar se je dogajalo veliko let nazaj.
Omenila bom še zaljubljenost, ki jo je doživela vaša partnerka in je še vedno v tem. Mogoče to že vesta, ampak bom ponovila. Zaljubljenost nima nobene zveze z ljubeznijo, saj je ljubezen veliko večja in trdnejša vez med dvema osebama kot pa je zaljubljenost. Zaljubljenost je kratka in je prehodno obdobje in zelo pogosto zatem niti ne pride do ljubezni. Med zaljubljenostjo gre bolj za fantazijo, ki jo ima oseba o drugemu (v katerega se zaljubi) in ne za realno sliko te osebe. Zato zaljubljenosti vedno sledi razočaranje, ko oseba dojame kakšen je partner v resnici (da ni idealen, brez napak ipd.).
Če s partnerko ne bosta mogla do konca predelati tega in bo bolečina občasno še vedno prisotna, vama priporočam obisk pri strokovnjaku. Poleg tega vama priporočam še branje knjige “Formule ljubezni”, kjer bosta najbrž našla odgovore na vprašanja, ki se vama bodo porajala. Ponovno si preberita tudi Tessin odgovor, saj vama je zelo lepo svetovala in se popolnoma strinjam z njo.
Verjamem pa vsekakor, da bosta rešila težavo, saj skozi vaše besede veje volja do vajine zveze in vera v le-to.
Vso srečo vam želim,
Malo vas je na tem forumu, ki se javite in kaj napišete leto, dve, po „usodnem” dogodku, ki je zaznamoval in spremenil vaše življenje. Velja tako za prevarane, kot za varajoče. Očitno si eni in drugi ustvarite novo življenje in tema „nezvestoba” ni več v prvem planu. Drugi pa si odnos s partnerjem uredite in rešite do te mere, da vam ta forum ni več potreben. Ali si ponovno zgradite zaupanje, ali pač živite naprej skupaj brez slednjega. Nekako ne najdem odgovorov na tem forumu, ali po odpuščanju gre v obnovljenem partnerstvu bolje ali slabše kot prej oz. kako dolgo gre. Razen Tesse seveda. Malo je epilogov. Jaz bom opisal samo trenutno stanje v najinem partnerstvu dve leti po „dogodku”. Zavedam se, da gre za neko vmesno stanje. Kaj bo čas prinesel, ne vem. Pišem čisto kot dolžnost do tega foruma, ki mi je v preteklosti včasih bil edino pribežališče. Če pa bo kakšen pameten komentar, pa toliko bolje.
Če sem v postu pred dvema letoma zapisal, da je partnerka po nekaj mesecih zvezo z ljubimcem prekinila, lahko sedaj povem, da ima moja partnerka še vedno istega ljubimca, s katerim vsaj zaenkrat še ne namerava prekiniti. Ne morem reči, da takrat s prekinitvijo ni resno mislila. A zaljubljenost naredi svoje. Ko mi je pred pol leta priznala, da z njim vsaj za enkrat še ne more prekiniti, mi je po eni strani odleglo. Sporazumno in brez kakršnihkoli stresov sva se ločila. Sedaj je ne sprašujem več, kje je bila in kam gre, saj sem sprejel njeno odprto razmerje. Vmes sem se iz protesta sicer odselil na svoje za krajši čas, a na njeno moledovanje kmalu vrnil nazaj v njen topel objem in najin dom. In ni mi žal. Živiva še vedno skupaj, še vedno se imava rada in se spoštujeva. Skupaj ostajava zaradi čustvene naklonjenosti, materialne varnosti in strahu, kako bi vsak zase sam težko naprej. Sexava več in ker si za te stvari vzameva več časa, celo bolje (predvsem iz njene strani). Ostala sva skupaj, ker nama je skupaj lepše. Ne iščeva več vzrokov za njeno varanje, zelo malo se pogovarjava o nastali situaciji, njen skok čez plot sva pometla pod preprogo. Ali je šlo za sindrom praznega gnezda ali za enostavno preveč prilik in njen spremenjen pogled na svet – to sedaj niti ni več pomembno. Dogovorjena sva, da si le stojiva ob strani edem drugemu. Je kar malo absurdno, da je varajoči partner moj najboljši zdravnik. Moja partnerka se je ves čas zavedala, da je vrednota pripadnosti in ustaljene ljubezni, spoštovanja in prijateljstva močnejša od zaljubljenosti. Imava skupna veselja in obveznosti in vizijo prihodnosti, to je staranja. Nikoli si ne bom očital, da sem pristal v njeno odprto razmerje, tudi če se slučajno kdaj razideva. Ne preračunavam, koliko let bom še zabil z njo. Živim tukaj in zdaj. Vsak v življenju naredi napako. Zavedava se, da sva za pozitivno stanje v najinem sedanjem razmerju odgovorna oba.
A približno enkrat mesečno si vseeno ne pusti vzeti tistega adrenalina, tiste straszi, ki ga mnogo mlajši ljubimec prinaša v njuno zgodbo. To izvede zelo diskretno in jaz sem se nekako navadil na to. Vsekakor še kdaj pa kdaj zaboli, a flashbacki so vedno redkejši. Tudi njej ni vseeno, saj se zaveda, da je prizadela dva moška, da si tudi njen ljubimec zaradi nje ne more urediti svojega življenja. Verjamem, da prevaro čuti tudi kot izdajstvo samega sebe in svojih načel. Kljub temu, da se ljudje spreminjamo. Jaz se na prevaro ne spomnim več vsak dan, najhuje je bilo preboleti ponižanje. Čeprav skušam na njeno ljubimkanje gledati „v skladu s trendom današnjega časa” (namreč več kot polovica njenih sodelavk ima z večjo ali manjšo vednostjo partnerjev občasne ali stalne ljubimce), imam vseeno raje, da vem, pri čem sem, kot pa da bi še naprej živel v negotovosti in zmotnem prepričanju, da mi je zvesta. Partnerko še vedno cenim in sem nanjo še vedno ponosen. Ne počutim se več kot nek slabič, ki ji je pogledal skozi prste, ampak kot egoist, ki je iz dane situacije potegnil največ, kar je lahko. Udobje, ljubezen, spoštovanje in sigurnost za starost. Vem, da jih večina ni pripravljena živeti na takšen način. Tudi za naju še nisem prepričan, da nama bo uspelo in da se bova skupaj postarala. Zavedam se, da ne bo nikoli več tako, kot je bi bilo pred leti. Poglavitno mi je, da se ne mučim več z vprašanji, ali me vara. Te stvari se pač v življenju dogajalo. Gremo naprej. Ne potrebujem niti pomilovanja ali obsojanja. Če ima kdo izkušnje s podobno situacijo, pa le naj kaj napiše. O odprtih razmerjih je sicer na tem forumu in sicer na netu zelo malo. Ajd, čez dve leti, morda že prej, se morda spet „slišimo”.
Dragi “prevaran (po dveh letih)”,
v bistvu ne znam opisati kakšna čustva me prevzemajo ob branju tvojega posta.Vem le, da si me ganil toliko, da čutim blazno željo in potrebo, da se odzovem. Kako zelo te razumem in se v večini tvojih trditev ( niti ne trditev – bolj razlag tvojih čustev ) strinjam. Skoraj v vsem te razumem: tvojo željo po nadaljevanju veze, ki te še vedno dopolnjuje, osrečuje, prinaša toplino, domačnost, pripadnost …..Vezo, ki jo želiš še nadgraditi. Imam pa en sam in ne tako zanemarljiv pomislek – kje je tukaj spoštovanje? Kako jo lahko še spoštuješ in ali se tudi ti res počutiš spoštovanega? Gre lahko v takšni vezi še za kakršnokoli spoštovanje? Je res možno graditi in se truditi v vezi kjer spoštovanja partnerja NI.
Prav gotovo se ONA zaveda, da te s svojim obnašanjem in dejanji ponižuje. Kako lahko to sprejmeš? Kako brezmejna je lahko tvoja ljubezen? Prosim razume me, to ni kritika na tvoj račun…sprašujem, ker se sama s tem ne znam in ne morem sprijazniti. Kljub vsakodnevnim skušnjavam, zaljubljenostim, ki kar trajajo…..in ga. Tessa – vašemu receptu “izživelosti” , partnerja ne bom prevarala, ker ga spoštujem (pa čeprav si tega verjetno ne zasluži). Sem samo boljši človek, kot on.
prevaran…
To ni epilog tvoje zgodbe….je samo minilo 2 leti, spremenilo se nič še nič. Aja! …in vajina partnerka je pogruntala da ji ni dolgčas, če ima dva moška na voljo.
Očitno sta tudi vidva predvsem komformista, ker ne spremenita nič. Tebe v resnici s to situacijo ponižuje pod krinko lastne nezmožnosti odpovedati se ljubimcu. Ona, reva, res ne more drugače živeti….kriva so pa ženska energija, pa njegova mladost….bla, bla, bla….dej no, kdo še to verjame?
Kriv si pa prav ti. Dovoliš to poniževanje sebe in si pripravljen vse sprejeti, ker se ti ne da nove babe poiskati in spreminjati življenja. Gre za čisto komoditeto, ker tudi nje v resnici ne ljubiš. Ljubiš svoje udobje.
Tako da sem prepričana da je lepo, da vam je vsem trem tako lepo….v troje.
Ti moraš zase nekaj narediti na čustvenem oz. psihološkem področju, da si izboljšaš slabo moško samopodobo
in najdeš spet moč v sebi za prekinitev nezdrave navezanosti s “čistim rezom” – prekinitvijo razmerja.
Tvoja bolestna odvisnost od partnerke dopušča, da čustveno manipulira, ker ve, da si prešibak, da bi končal z njo.
V njenih dejanjih iščeš opravičilo, iz njenih oči želiš razbrati obžalovanje in kes, ampak tega ni, ker te ne spoštuje.
Edini, ki je tu potegnil kratko, si ti, saj te razjeda grenak priokus laži samoprevare in zanikanje žalosti.
Ona te je prizadela in te še vedno prizadeva s takšnimi nespoštljivimi predlogi, da bi imela zraven ljubimce.
Namesto, da si se pasivno vdal, sprijaznil, je mogoče čas, da nekaj ukreneš, če nočeš biti izkoriščan in poteptan, ker boš kot prazna lupina brez življenja…
prevaran (po dveh letih)
Oprosti za grd izraz, ampak če ti nekdo “poriva” žensko, da je ta tvoj najboljši zdravnik???
To nakopičana jezo in žalost si prelil v vdajo in otožno malodušje, omalovaževanje lastnih čustev.
To vezo moraš prekniti in izbrati žensko, ki te bo spoštovala in cenila, ker ta te zdaleč ne.
Slepenje, da imata s to žensko veliko skupnega, ker nimata prav nič, ti ne bo pomagalo izkopati se iz “nesreče”.
Z zanikanjem ne boš prišel nikamor. Takšna zveza te ne osrečuje, te venomer prizadeva, ponižuje, razvrednoti.
Mogoče bi bilo dobro, da bi si poiskal kakšno terapevtsko strokovno pomoč, da bi znal bolje precenit,
kdaj te kdo izkorišča v zvezi, kaj so zdravi partnerski odnosi, pravilno ravnanje, da veš, kdaj je čas, da zvezo prekineš itd.
To sam počneš.
Da bi delil partnerja z drugimi, spet njen predlog, kajne? Popolnoma si nezvest sebi in lastnim čustvom, zato pa trpiš. S to žensko moraš PREKINITI, ker te čustveno izžema, saj z njo ne delita skupnih pogledov, pričakovanj in ne vrednot.
prevaran: googlaj besedo “cuckold”, to si ti. Prosim če vrneš jajca in ponos na uradu za moške zadeve. Se ne šalim in ja, užaliti te hočem. Česa več nisi vreden. Resnica in ti to sam veš.
Seveda sta še vedno skupaj, ker si se ji popolnoma podredil. Se bosta postarala skupaj ja, če boš vedno tako podrejen. Ta ženska te ne spoštuje, saj te ne more če se pa še sam ne spoštuješ! Če bi si pa ti ljubico našel, pa bi bila cela štala in ti prasec. Ona lepo obrača besede in situacije v bistvu pa ne odstopa od ničesar. Dobila je točno to kar je hotela in sedaj še ultimativno zmago, tvoje strinjanje. In kaj je naslednji korak? Da ji ti iščeš ljubimce? Da gledaš zraven? Da po tem ko jo ljubimec obdela ji ti poližeš muco? Sploh imaš meje? Ta ženska se ti lahko še na glavo poserje in boš celo srečen in rekel hvala.
Ta ženska je očitno prava čarovnica in tudi tisti ljubimec je verjetno ujet. Ampak ej, on vsaj zastonj seksa potem pa živi svoje življenje.
Najdi spet svoja jajca ker na lestvici si trenutno nižje od psa…pravi moški raje umre.
No, meni se pa zdi tako sožitje možno.
Ampak ne v tem primeru. Tukaj jaz vidim predvsem veliko metanja peska v oči sebi in drugim. Predvidevam, da gre pri vama tudi za ugled v družbi, verjetno tudi denar. Prepričana sem, da bi žena letela k ljubimcu, če ji tega ne bi preprečevale neke družbene norme in bi se bala sramote. Druga možnost je, da je on niti noče in pristaja le na ureditev, kot jo furata zdaj. Verjetno so to edini zadržki. Glede na to, da se s tem človekom srečava že dve leti, ga ima zelo rada. Bolj, kot ti prizna. Tebe očitno ne sovraži in se ji ne gnusiš, te čisto dobro prenaša – ker ima pač ventil, s pomočjo katerega ji je vajin zakon znosen. Ljubi pa te ne več. Mislim, da te bo zapustila, ko se ji bodo zunanje okoliščine zdele sprejemljivejše za takšen korak. Torej ko ne bo več toliko na kocki, kot je trenutno. Pod pogojem seveda, da jo ljubimec sploh hoče za full-time. Če je noče, bo kot tisti vrč v pregovoru hodila po vodo, dokler se ne razbije.
To so samo moje domneve. Lahko da se bridko motim. Lahko pa tudi, da boš nekega dne debelo gledal – no, v tem primeru ne boš mogel reči, da nisi bil opozorjen.
Glede slabe vesti zaradi ljubimca, da si zaradi nje ne more urediti življenja, pa mislim, da mastno naklada (kot sem omenila že zgoraj) ali pa dejansko tako hudo laže sama sebi.
Si že razmišljal, kaj boš naredil, če bo vse skupaj prišlo na dan tudi pri drugih ljudeh in ne bosta več mogla igrati lepega, srečnega, urejenega para, ker bo preveč neprijetnih vprašanj?
„afk”, mislim, da si že pred štirimi leti pod imenom „lan”, „Min2ki”, ki je opisala svoje odprto razmerje v temi „Svoboden zakon” namignil na ujetost v cuckold zanko. Zase lahko trdim, da se nisem ujel v njo. Res je, da sem na nek način tudi v razmerju s partnerkinim ljubimcem, toda bolj v smislu prezira, mržnje in po drugi strani pomilovanja do njega. Priznam pa, rad bi vedel več podrobnosti njunega razmerja, a doma je ta tema zaklenjena. Užalil me nisi, saj sem podobne odzive pričakoval.
Okoli komoditete. Ne gre samo za bolj ekonomično skupno življenje in dejstvo, da imava skupne otroke, prijatelje in interese. Dejstvo je, da se po tridesetih letih zakona skupne lastnine enostavno ne da razdeliti, če, sicer že polnoletnim otrokom, ne želiš vzeti doma.
„Mezinčica”. Ja, moja partnerka (ex žena) bi prav gotovo odšla k ljubimcu, če bi z njim videla perspektivo. On bi jo že imel za full time, samo ona noče igrati vlogo njegove ljubice in matere hkrati. S takšnim marginalcem se pač ne namerava zaplesti do te mere, da bi na kocko postavila svoj lajf in udobje. Čeprav otroci vsaj približno vedo, kaj se dogaja med nama, je vseeno bolje, da tudi zaradi njih ostajava skupaj. Ja, res sva konformista. Tudi prijatelji vedo za najino zgodbo, verjetno že tudi ostala okolica. To je trenutno še največja skrb moje partnerke. A okolica ve tudi za vse ostale zgodbe, kjer se na veliko vara – le, da brez vednosti partnerjev.
Op.: „prevaran” sem ista osebo kot „prevaran (po dveh letih)”. Prvotnega uporabniškega imena, ki sem ga uporabil pri odprtju moje teme namreč po dveh letih nisem mogel več uporabiti.
Niti najmanj ne dvomim, da ima vajina zveza lepo prihodnost. Sta pač na neki točki krize. Glede na napisano, imata oba dovolj zrelosti in volje, da stvar rešita, čeprav je boleče.
Sem 40-letnica z obojestansko izkušno – varala in bila prevarana. Oboje boli in oboje je težko razumeti. Zgodilo se je pred 12-imi in 9-imi leti. Šele ko se je zgodilo obema, sva se začela ZARES pogovarjati. Razčistila zamere, neizpete želje. In uvidela, da naju druži navezanost, življenski stil, podobne vrednote in da se vidiva skupaj v starih letih, vsa zgubana in ostarela.
Zadihaj. Vzemi si čas. In daj ga ženi, da preboli to zaljubljenost.
Ne obremenjuje se s komentarji v stilu – če enkrat prevara, bo drugič lažje. To je floskula. Bedarija, s katero tolažijo tisti, ki so v ihti zahtevali ločitev.
Seksualna in čustvena zvestoba dveh za vse čase je mit in bedarija. Relikvija iz časov, ko je cerkvena morala obvladovala življenje ljudi in jim vcepljala občutke krivde za to, da niso popolni. Nihče ni popoln.
Midva z možem imava po obojestanski prevari danes po dolgih leti bolj stabilen zakon kot sva ga imela vletih, ko sva oba verjela v večno zvestobo. Imela sva priložnost, da se soočiva z najhujšimi strahomi in pri tem spoznala, kaj dejsnasko želiva od življenja. Pred nekaj tedni sva bila soočena z družinsko tragedijo in ob tem še enkrat spoznala, da se v težkih trenutkih zanašava en na drugega in si želiva tolažbe en drugega.
Pogovorjajta se. Vajina občutja se bodo spreminjala. Ne se bati priznat in ne biti zgrožen nad tem, kaj slišiš. Ko padejo vse meje pa se vprašajta globoko pri sebi – si želim ostati v skupnosti s to osebo? Pa dajta si eno, dve leti, da o tem razčistita.
Zakaj je to mit in bedarija? Ker vidva tega nista zmogla? Marsikdo tega ne more. Ker se je prevečkrat napačno odločil. Marikdo pa to tudi zmore. Poznam take pare. Seksualnost je popolnoma dogovorna stvar. Stvar odločitve. Enako je s čustvi. Lahko te premaga simpatija do koga “zunanjega”, a prava čustvena navezanost je odvisna od tebe in tvoje volje, zavestnega dela.
Ja, in to delo je trdo delo, volja mora biti pa železna. Sicer pa res dobiš mit in bedarijo.
Skratka, ker si sam varal/bil prevaran, ne prepričuj drugih, da se mora tudi njim to zgoditi in da druge možnosti ni.
To nisem bil jaz.
Tebi več ni pomoči…globoko v sebi točno veš kaj je res in kako je na stvari. Ampak si šibek. In če boš ostajal v takšni situaciji boš za vedno šibek. Ženo pošlji nekam in se odseli. Če ne zlepa pa zgrda. Je težko? Seveda je težko, hudičevo težko bo. Ampak iz sranja boš prišel ven močnejši kot si lahko predstavljaš. Leto kasneje se ti bo v celoti vsedlo, v kakšni nezavidljivi situaciji si bil. Za kako patetičnega te ima okolica. Vsaj svojo ljubico si najdi da boš imel nekaj od življenja. Trenutno ga nimaš, si del pohištva.
Ti da pomiluješ ljubimca? Zakaj že? On fuka tvojo ženo ti pa imaš odgovornosti. Tebe žena res nebo menjala, bo prej ljubimca, ona ve kako pa kaj. Zakaj pa bi te pustila? Si kos pohištva in denarnica. Saj ona je v bistvu samska ženska.
Da delaš to zaradi otrok? Poglej kakšen zgled daješ. Šibek moški vzornik si oz. to sploh nisi. Če imaš sina bo ratal isti kot si ti. Najhuje je da se sploh ne zavedaš kaj si. Ne vem zakaj sploh pišem kosu pohištva…