O kakšnem napredku govoriš? Človek je naravnan k temu, da išče srečo in zadovoljstvo. Človek, ki je sam, ni nujno da si želi partnerja, je pa normalno, saj je socialno bitje. To, da pa obljublja vse, da bi partnerja dobil, je pa samo poskus priti do sreče iz obupa. Ker, iskati srečo pri drugih je obsojeno na propad, kar je že vsak izkusil. Ljudje se ne zavedajo, zakaj se to zgodi, ker ne razumejo kaj se jim dogaja, ker ne razumejo delovanja človeškega uma. Nezadovoljstvo ljudi vodi v različne omamne situacije, kot je nakupovanje nepotrebnih stvari, nažiranje s hrano, stvari ki povzročajo odvisnost (droge, alkohol, cigareti, partnerski odnosi), iskanje seksa. Vsak si nekje nekaj najde in se tako izogiba pravemu bistvu življenja, sprejemanju sebe in ljubezni do sebe.

O kakšnem napredku govoriš? Človek je naravnan k temu, da išče srečo in zadovoljstvo. Človek, ki je sam, ni nujno da si želi partnerja, je pa normalno, saj je socialno bitje. To, da pa obljublja vse, da bi partnerja dobil, je pa samo poskus priti do sreče iz obupa. Ker, iskati srečo pri drugih je obsojeno na propad, kar je že vsak izkusil. Ljudje se ne zavedajo, zakaj se to zgodi, ker ne razumejo kaj se jim dogaja, ker ne razumejo delovanja človeškega uma. Nezadovoljstvo ljudi vodi v različne omamne situacije, kot je nakupovanje nepotrebnih stvari, nažiranje s hrano, stvari ki povzročajo odvisnost (droge, alkohol, cigareti, partnerski odnosi), iskanje seksa. Vsak si nekje nekaj najde in se tako izogiba pravemu bistvu življenja, sprejemanju sebe in ljubezni do sebe.[/quote] Omenjaš nezadovoljstvo, poskus priti do sreče iz obupa itd, razumem, da to za koga drži, ki se je z izbiro partnerja uštel, a lahko z gotovostjo zatrdim, da imam enkratno žensko, ki ji ničesar ne manjka, dobim vse kar mi lahko ponudi lepega. Ne morem reči, da sem nezadovoljen v zvezi. Ravno toliko, kot kdo drug, ki ve kaj je to zakon. Čisto vsak dan ni pravljica, a je lepo. In razumem da je to normalno, to je največ kar lahko zakon ponudi. In sem šel še drugam, neglede na to, da vem, da mi tu ničesar ne manjka in neglede na to, jo ljubim. Zakaj? Ker iščemo tisto česar nimamo. Naprimer več partnerjev…? Tega nimamo. Tega ne smemo. To je mikavno… Vsi iščemo srečo in zadovoljstvo, drži. Človeški um le ni tako preprost…

Zdiš se mi dost razumen, ampak “poslušaj se”, kaj pišeš. Ničesar ti ne manjka ampak si šel vseeno drugam?! Lažeš samemu sebi. Verjameš, da je to kar imaš v zakonu največ, kar lahko dobiš in tu je težava. Ne zgleduj se po drugih, poslušaj svoje občutke, ki ti govorijo, da nisi zadovoljen. In jaz ti pravim, da si lahko, ker govorim iz svojih izkušenj.
Človeški um je zelo zapleten, dokler ga ne razumeš, enako kot integrali, ko se z njimi prvič srečaš v šoli.

Uros – zato se mi pa zdi ključnega pomena, da se pred resno vezo dogovori določena dejstva. Sama ne odobravam varanja in sem takoj jasno in razločno povedala, da v primeru prevare ne bom ostala ob njem, pa lahko imava otroke ali ne. Sama sem odraščala ob družini (pa ni bila moja), ko je on prevaral njo, pa sta ostala skupaj zaradi otrok. Otroka imata danes (pa sta stara čez 20 let) hude težave z navezovanjem stikov in z intimnejšimi razmerji. Sama sem mnenja, da več škode zaradi vztrajanja v zakonu, kjer ni zaupanja, ne moreš narediti sebi in otrokom.
V kolikor bi imel željo se srečevati z drugimi in si tešiti radovednost in poželenje drugje – kljub vezi, mu nebi zamerila, če bi mi le to takoj povedal na začetku. Sem imela tako vezo v kateri sem se sicer zaradi zaljubljenosti sama odločila ostati, pa ni šlo dolgo – ker enostavno ni lahko biti ob takem človeku.
Sedajšni mož se dobro zaveda kaj bo če bo. Pa ne samo on ampak tudi jaz. Enako velja zame. Tudi jaz bi ostala sama če bi prestopila to mejo.
Saj pravim pri tvojem primeru se mi ne zdi prav, da nisi tvojo že na začetku seznanil s tvojim mišljenjem in s tem, da imaš rad več partneric naenkrat. S tem ji hočeš nočeš lažeš in prekrivaš nekaj kar ji lahko pomeni več kot pa ti misliš.

Glej – ne bi ga želela poročit, ali vsaj ne bi dolgo zdržala ob njem, če bi vedela, da bo tak. Verjetno se na daljši rok ne bi dobro končalo, kljub dogovoru. Kriv bi bil prav ta dogovor.
Ni tako enostavno – kdor to pove, je bedak. Tvega 100%, da bo kmalu ostal sam. In bo.
V določenem obdobju pride želja po skoku čez plot. Predolgo časa ista juha, čeprav je dobra. Poskusi si jo kuhat. Poskusi malo druge;) Mladi zaljubljenci tega ne razumejo, drugi pa si kvečjemu lažejo. Ali upajo na to, da to ni res. Včasih je treba prevarat. Prikrivanje in laž sta pri tem neizogibna. Mal grdo,… Ful grdo.. že na poroki – vsiljujoče zaobljube, ki z realnostjo nimajo ničesar skupnega. Samo to,da se slepimo in v idealnem svetu lepo živimo. Le kdo po parih letih zakona nima želje po drugemu? Naj se javi.

Uroš32, počasi boš sam prišel do resnice. Torej si s svojo žensko zato, da ne bi bil sam in ne, ker jo ljubiš, ker se ti zdi posebna. Ti imaš z njo samo sklenjeno zvezo, ki je podobno zavezništvu dveh, ker globje povezave pač nisi sposoben ustvarit. Do nje čutiš navezanost, ji kažeš naklonjenost, imaš jo rad, vsaj zdi se ti, vendar ne iz pravih razlogov, pač pa iz strahu da ne ostaneš sam. Zato ti ni težko varat, ti je pa težko njej to priznat.

Pa si Uroš32 samo en velik otrok, ki se ne zna odpovedat določenim bonbončkom. Zakaj bi imel 80%, če imaš lahko vse? Kriza je ta, da je to samo enostransko, samo s stvoje strani, obenem pa priznavaš, da se bojiš ostati sam, če bi se odločil za iskren odnos, za odprto vezo. Ja, vsi odnosi so ranljivi, se lahko obrnejo za 180 stopinj in na koncu ostaneš praznih rok. Tako to je.

Tisti, ki ne upajo tvegat in sprejet lastne odgovornosti, pa se zatekajo k lažem, manipulacijam. V bistvu ste taki ljudje šibki v svoji biti.

Okusni bombončki, ja so!
Zakaj bi tvegal? Sicer pa imam zdaj 100%, ker sem se odločil in ne varam več. Trenutno mi ničesar ne manjka. Varanje zagovarjam le iz tega stališča, ker se mi ne zdi en velik razlog za to, da bi šla 2 narazen – ker to pa je res “otročje”. Zakaj pa vidva nista sama? Ker imata korist od tega, da nista sama. Pa verjetno ni samo ljubezen.

Lej, Uroš, za to da seksam, pa res ne rabim bit v vezi.

Uroš moja zgodba je podobna tvoji.Moj mož je imel enak pogled na varanje,kot ga imaš ti,dokler ni lepega dne ugotovil,da ima isti pogled na varanje tudi njegova žena.Jokal je kot otrok,ko me je videl z ljubimcem.Nevem kaj ga je tako prizadelo?
Vsi imamo skrivnosti,nikar ne daj roke v ogenj,da jih nima tudi tvoja žena,saj je tudi ona le človek.

Devila, sta še vedno skupaj? Kakšen je zdaj vajin odnos, ko vesta, da sta imela nenapisano odprto vezo? je kaj drugače z zaupanjem in khm, ljubeznijo?

Sem le dočakal, da me kdo razume. Sicer jaz “odkritega varanja” ne razumem, boljše je imeti skrivnosti. Če partner ve (če si do njega “iskren” mu poveš kako pa kaj), potem tudi meni ni čisto jasno, kako gre to z zaupanjem. Tud jaz priznam, da mi ne bi bilo vseeno. Boljše je da ostanejo skrivnosti, in če se le da, da se ne razvejo. Če vara in ne vem, je zame bolje kot da me in da vem. Roko v ogenj pa ne dam, lahko in naj me vara če ne vem 🙂 Če bi izvedel, bi se moral vprašati, ali sem jaz kaj boljši? Potem nebi smelo biti kaj drugače.

Otročji si uroš, že tvoj izbor besed kaže na nekega mulca ki ima preveč časa, da tle podrkava druge.

Ja, otroci imajo skrivnosti, ker si ne upajo povedat po resnici, a otroci ne seksajo, torej kaj se greš? Si otrok v telesu odraslega, pa temu nisi dorasel.

Teh stvari se ne govori! To je jasno, če tebi ni, si ti otročji. In že spet s takim tonom napadate, kot da sem komu stopil na rep. Morda pa si ti otrok, ujet v svet pravil, v telesu odraslega ki ne dosega svojih želja in si mi nevoščljiv, ker si ne upaš vsaj poskusit in okusit užitka! Ne vem zakaj nekateri gojijo tako nestrpnost do ljudi, ki znajo uživat življenje.

Ti ne uživaš, ampak krmariš med čermi, izogibajoč se odgovornosti. to JE nezrelo.

Verjetno tudi zaščite ne uporabljaš in med domače rjuhe vnašaš bogvekakšne bolezni, res odgovorno do partnerke. In predvsem ljubeče.

Zrelo ali ne, tako je to če varaš. Odgovornost pa IMA prednost. Če ne bi bil odgovoren, bi mi bilo vseeno za ženo in otroke, tako pa zanje lepo skrbim in mi pomenijo veliko več kot kakšne ljubice za občasno. Sicer pa sem že povedal, da tega ne počnem več. Pa prosim te, da se predstavljaš z imenom, sicer taki komentarji nimajo smisla.

Najin zakon je veliko bolj iskren kot je bil nekoč.Pod iskren ciljam na to,da sva oba dozorela v spoznanjih,da je ni idealne ljubezni,ne idealnega partnerja,še manj pa idealne zvestobe.Zvestoba je raznolika stvar.Se vedno sva zvesta dolžnostim pod katere spada starševstvo,dom in delitev nalog v gospodinjstvu.S seksualno zvestobo pa se ne obremenjujeva.
Mož je imel na začetku veliko težav preden se je sprijazil,da si deliva tudi na glas mišlenje,da ima vsaka seksualna zvestoba omejen rok trajanja.Dozorel je in sprejel,da sva si tudi tu enaka.Ni starih zamer.

Hvala za odgovor, Devila. Kako pa je pri čustveni zvestobi oz. čustveni intimi. Se čutita povezano ali sta bolj v vlogi staršev? Počneta kaj samo vidva skupaj, imata to potrebo?

Najin zakon je veliko bolj iskren kot je bil nekoč.Pod iskren ciljam na to,da sva oba dozorela v spoznanjih,da je ni idealne ljubezni,ne idealnega partnerja,še manj pa idealne zvestobe.Zvestoba je raznolika stvar.Se vedno sva zvesta dolžnostim pod katere spada starševstvo,dom in delitev nalog v gospodinjstvu.S seksualno zvestobo pa se ne obremenjujeva.
Mož je imel na začetku veliko težav preden se je sprijazil,da si deliva tudi na glas mišlenje,da ima vsaka seksualna zvestoba omejen rok trajanja.Dozorel je in sprejel,da sva si tudi tu enaka.Ni starih zamer.[/quote]

Ne obstaja polzvestoba, idealna zvestoba, neidealna zvestoba, ampak samo ZVESTOBA in NE-ZVESTOBA. Ali ti je zvest, ali pa ti ni. Se pravi, pridevniki pred zvestobo odražajo NE-ZVESTOBO. Racionalizacija, češ, saj dejansko nihče ni zvest, zato zvestoba ne obstaja, pa želja po pomiritvi in potlačitvi bolečine zaradi prevare.

Ja ja prav imaš, kot vedno no, od kje ti to jemlješ, (jung?) zdaj bom š ejaz začela njega brat 🙂

Devila je čisto isto hotela napisat, lepo je razložila, kako je njen mož spoznal, da idealna zvestoba ne obstaja, zdaj je vprašanje, če na to spoznanje čaka tudi Uroš32…

Je pa tako no…varanje se začne kdaj? Misel, želja, beseda, dotik, poljub, …kdaj? Pred Bogom iskreno priznamo, ‘grešil sem v mislih, besedah in dejanju’, kaj pa človeku?
Je tako priznanje človeku, partnerju res potrebno? Zaradi koga, zaradi nas, da bo npr. meni lažje? Da se bo partner potem še bolj trudil? Da se bo zlomil, jaz bom pa zmagala?
Je res tako preprosto to?