Zdravo!

Imam problem, ki me zelo muči. Problem je pri starših. Skoz mi govorijo o drogah.
Imam tudi prijatelje, ki se pač ne pretirano ukvarjajo s tem. Mislijo, da sem tudi jaz v tem. Toda nisem. “Lahko gremo k zdravniku in se preverim” jim skoz govorim. Ampak oni vztrajajo pri svojih forah. Včasih me tako dolgo mateltirajo da bi jim najraje kar priznal čeprav nisem. Sar sem 16 let in tudi bi rad šel malo več ven s prijatelji ampak mi ne pustijo samo zaradi tega. Ne pustijo me ven tako kot prej. Takoj po šoli me pridejo iskat, ko bi najraje šel s prijatelji na pijačo. Vse bi bilo v redu če bi mi težili v mejah normale. Sam sem tudi športnik in se nočem ukvarjat s tem. Ne vem kaj naj napravim, da bojo dobili zaupanje v mene?

Pozdravljen Kiken!
Če je vse res, kar praviš, nimaš ti problema, ampak tvoja starša.Nezaupljivost je težava,ki počasi hromi vse koristno početje, širi se navzven in postopoma odtujuje še tako dobre odnose najprej v ožjem, nato pa v vse širšem krogu.Lahko se bo zgodilo,da tudi drug drugemu ne bosta več zaupala.Posledice si lahko predstavljaš.
Vse nekaj drugega pa je če imata starša kakšen povod za svoj sum. “Zadet videz” še nič ne pomeni,nenadna bistveno večja potreba po denarju in zaporedne neresnične izjave pa lahko.Resno te bosta jemala, če se boš obnašal kot zgleden poslovni partner:obljubljaj malo, a se dogovorov drži in prav kmalu boš lahko ti postavljal pogoje.Sicer pa, štiriindvajset mesecev mine kot bi pihnil in še vse življenje imaš pred sabo!