Nekoč sem že pisala. Jezna.
Zdaj se je zgodilo še marsikaj. On – o katerem je že takrat tekla beseda, me spravlja v čudno stanje nezaupanja.
S tisto, s katero se je dobil takrat, si še kar naprej telefonari, čeprav je razlagal, da se je je z zadnjim srečanjem želel na hitro iznebiti za nekaj časa. In se namerava z njo še naprej dobivati, čeprav o njej ne zna povedati nič lepega, v drugi sapi pa trdi, da ji je dolžan stati ob strani, ker ga revica potrebuje. A jaz mu – pravi – pomenim neprimerno več kot ona. Ona je samo kolegica, ki je ne more izbrisati, ker ima pač mene. Za pol leta jo je izbrisal prostovoljno – to moram dodati!
In potem je tu še dodatek. Bivša ženska – že nekaj let bivša, ki se je medtem poročila in s katero imata (zame nenavaden) dogovor, da si sporočata pomembne stvari v življenju. Zamolčal mi je, da se mu je oglasila, da mu čestita za rojstni dan in obenem sporoči, da je rodila. Ko sem ga vprašala neposredno, se mi je najprej nekajkrat zlagal, da z njo sploh nima stikov, potem pa je priznal, misleč, da za to vem, ker sem brskala po njegovem telefonu. pa nisem brskala, sem ga pa dobila na finto.
Zdaj je on jezen name, ker mu ne zaupam, on je jezen name, ker sem mu rekla, da je lažnivec, on pravi, da sem jaz bolna in ljubosumna. res nisem angel, a v primeru, ko ti partner laže v obraz (zame je to laž) in vzdržuje stike z ljudmi, s katerimi je bil nekoč romantično povezan, ostane bolj malo manevrskega prostora za zaupanje. jaz sem s preteklostjo zaključila. Mojih bivših fantov ne sovražim, na cesti jih pozdravim, ne pošiljamo pa si več čestitik za rojstni dan niti si ne sporočamo, kaj se nam dogaja. Mislite da pretiravam in da bi morala sprejeti dejstvo, da on pač to počne drugače?
Lep dan vsem!
Jezna

Jezna, to ni nič anrobe, četudi se druži s svojimi bivšimi. narobe in napačen je vajin odnos, če naprimer eden izmed partnerjev izrazi željo , da ga to moti, če bi drugi prenehal in on noče, potem je brezveze vstrajati v odnosu. kajti če drug partner nima toliko občutka in spoštovanja do drugega, da bi mu ustrege in raje ustreže drugi osebi, potem ne vidim razloga za skupno življenje. Saj ravno zato živimo skupaj,da si lahko pomagamo, en pa zato, da nismo sami.
In potem je tukaj zraven še laganje, repverjanje, ljubosumje, nezaupanje…..vse te besede in še kakšna bi se našla, ne spada v skupno življenje.

Ali se odločita za skupno življenje, kjer se oba v svojih dejanjih podpirata, poleg tega pa skrbita da drug drugega ne prizadeneta, potem je to skupno življenje, če tega ni, potem pojdita vsak svojo pot.

Najprej pa se še enkrat pogovorita, da ga ne bom takoj obsodil, bi bilo dobro vedeti, koliko si ti storila in mu vse to, da te to moti in kako bi ti, povedala. Če sta se o tem pogovorila, ampak res pogovorila in sta obljubila , da bo drugače, pa nato ni, potem je škoda življenja v nenehnem preverjanju in nezaupanje, kajti tako bo enkrat on prizadel enkrat ti. Je pa za oba škoda takega življenja, ko vemo, da je tako amlo potrebno in je lahko boljše.

primož

Primož!
Hvala za tvoj odgovor.
Pogovorila?
Povedala sem, da me moti predvsem prikrivanje in laganje. Pogovorila se nisva, ker je on prepričan, da je to moj problem.
Kako se pogovoriti, kako verjeti, če te gleda v oči in LAŽE?
Kako zaupati človeku, kako verjeti, da te spoštuje, če ti mirne vesti reče, da bi te on “odrezal” če bi mu storil kaj podobnega, v njegovem primeru pa se mu to zdi popolna traparija. Dvojna merila, laganje, egoizem, kaj je to?
In četudi se pogovoriva, kako naj mu verjamem, ko je zadnjič rekel, da me razume in tega ne bo počel, pa je to začel početi le naskrivaj?

ma je popolnoma vseeno kaj je še poleg, če je re samo ta stavek kjer praviš,

“Pogovorila se nisva, ker je on prepričan, da je to moj problem.”

potem nimaš več kaj iskati. Najprej se pogovori, čeprav se ne da potrudi se in anredi svoj del posla. Pogovor je nujno potreben, da razčistimo določene stvari v življenju. če še vedno vstraja pri tem,d a to ni njegovo problem, ptoem ne razumem, kaj še sploh vstrajaš. Vse ostale stvari so popolnoma nepomembne, čisto vseeno je kaj napišeš, zakaj in kako.

V skupnosti se probleme rešuje skupaj, drugače sta skupaj res samo zato, da nista sama in ne zato, ker se imata rada.

primož

Jezna,
vse si napisala in razložila. Vse mi je kristalno jasno.
Kaj pa tebi? Bojim se, da ti ni. V njegovem življenju očitno nisi zasedla častnega mesta, katerega si si želela. Nisi mu dovolj samo ti, ampak mora še vedno brska in se vrača v svojo preteklost.
Priporočam ti, da si najdeš nekoga, ki te bo ljubil tako kot si ti želiš in tako močno kot boš ti ljubila njega.

Lep pozdrav!

Bi rekel, da te razumem, ker nekaj podobnega prestajam tudi jaz. Tudi pri meni je bila zraven še njena preteklost, ki je ni pustila tam, kjer je govorila da je. In odločil sem se, da tega ne potrebujem. Končala sva, čeprav mi je zdaj težko. Ampak vseeno si ne predstavljam življenja z nekom na tak način, da bi vedno dvomil ali govori resnico ali ne. Ali kaj skriva ali ne. Odločitev je samo tvoja, vedi pa, da nisi sama in da nas je kar nekaj s podobnimi problemi.
Veliko sreče.

Hvala za tvoje spodbudne besede!
Zavedam se teže situacije in dvomim, da lahko tako živim, a ker me obsoja, da sem nora in da pretiravam, dvomim v pravilnost lastnih občutkov. A moji so in morala si jih bom priznati. Še vedno zbiram pogum, da naredim to, kar si ti že naredil. Tudi tebi veliko sreče!

Mislim, da boš res najprej morala poslušati sebe. Ker če je tako kot si napisala zgoraj, so tvoji občutki pravilni, ne glede na to kaj ti govori. In vedno ti bo govoril isto. Predvsem pa vztrajaj pri svoji odločitvi, če pa ti bo težko ali boš v dvomih pa piši. Si bomo med sabo pomagali, sploh pa Primož obvlada zadevo, kar preberi si njegov odgovor meni v temi bolečina.

Vse so ti povedali…jaz dodajam to, da zame je NE POVEDAti enako kot laž. Naj karikiram: ne bi ti povedal (bi kar zamolčal), da je bil z bivšo v postelji….ne bi povedal da je storil kriminalno dejanje….ne bi povedal da je neozdravljivo bolan….
To SO laži. Tiste majhne skrivnosti, ki ne prizadenejo nikogar, ki se ne dotaknejo partnerja in to nikoli, pa so intima.
Toda če res ljubiš ŽELIŠ življenje deliti s partnerjem. Jaz osebno želim govoriti o sebi, o tem kar čutim…če on kaj skriva, me ne sprejema, torej ne moreva biti partnerja. Je pa res, da so nekateri ograjeni z molkom zaradi preteklih razočaranj. Takemu partnerju moramo dati nekaj časa, da se nauči zaupati…če ne gre, pa žal…

ZAPUSTI GA!
PA BREZ SKRBI – ČAS CELI VSE RANE!

VSO SREČO!