Pozdravljeni,

Stara sem 28 let. Od večih ljudi v mojem ožjem krogu (družina, partner) sem dobila povratno informacijo, da pogosto prestopam njihove osebne meje. Sama sem začela sedaj razmišljat o tem in res velikokrat, ko si nečesa zelo želim (vezano na pričakovanja do ljudi v odnosih, karieri, karkoli) si na vsak način želim to doseči. Razum mi takrat na nek način odpove. To se mi dogaja samo z zelo bližnjimi, meje prijateljev ne prestopam.
Kako lahko preidem tak vedenjski vzorec? Iz česa to izhaja? Baje da sem že kot otrok zmeri hotela na vsak način uveljavit svojo voljo.

Hvala za odgovor

Mogoce bi bilo dobro, da opises kaksno od situacij v katerih drugi ocenijo, da prestopas meje. Kaj tocno naredis, da prestopis mejo in se prevec vtikas?

Npr. Ko je partner slabe volje in si želi miru in mi to jasno verbalno ali neverbalno sporoči, jst sem pa takrat dobre volje, si želim, da mi to dobro voljo vrača in vseeno drezam vanj, ne pustim ga pri miru. Mi je povedal, da takšno vedenje dojema kot neke vrste “nasilje”, kar najbrž tudi je. Sedaj ko sem začela razmišljat o tem sem podobne info dobila od bližnje družine. Je pa res, da mi ta čut za osebne meje manjka samo pri ljudeh, ki so mi zelo blizu, od prijateljev tega feedbacka nisem dobila.

Zivijo.

Zelo lepo si sama opisala kaj delas narobe. Zelo dobro je, da si odgovore durigh sprejela in se zavedas, da je mogoce potrebno kaj popraviti. To je najtezji del :). Sedaj sledi reprogramiranje, ki je zahteven del. Na koncu pa bos sama s seboj zadovoljna, ko presezes lastne omejitve in ovire. 🙂 🙂 🙂 Upam, da kmalu obcutis in sama izkusis to o cemer ti govorim.

Iz osebnih izkusenj lahko popolnoma razumem tvojega partnerja in tudi njegov odgovor. Sama se pocutim enako, ko nekdo ne uposteva mojih custev in me “poskusa spraviti v dobro voljo – me premakniti zaradi nekih svojih interesov”.

Zame osebno gre za eno obliko nasilja. Custvenega nasilja. Ko me nekdo v nekaj sili ali pa me ignorira, je to zame najhujsa oblika custvenega nasilja – poslistva. Jaz se v taksnih situacijah pocutim posiljeno.

Poskusaj se navaditi, da drugi ljudje imajo lastna custva in vcasih potrebujej tudi mir in prostor zase. Navadi se stvari poceti sama. Ne potrebujes parnterja 24h / dan. Poskusaj z njim nacrtovati skupni cas – mogoce enkrat ali dvakrat na teden, da pocneta kaj skupaj. Preostali cas nameni samostalnim aktivnostim – brez partnerja. Tudi to je dobro za zvezo.

Prevdsem, pa se nauci upostevati in spostovati CUSTVA drugih ljudi….. to je temelj vsake dobre zveze, partnerske, prijateljske……

Hvala za odgovor 🙂

Ja, sem še razmeroma mlada in zlo mi je pomembno, da v bodoče delam na sebi in nezavedno ne prizadevam ljudi, sploh tistih, ki jih imam rada.
Tudi zame je ignoriranje najhujša oblika čustvenega nasilja, ker se o problemih želim takoj pogovoriti, razumem pa zdaj, da vsak potrebuje svoj čas, da je za pogovor tudi pripravljen, čeprav se je včasih težko zadržat, da to od nekoga ne izsiljuješ ker pač ti tko želiš.

Pozdravljeni,

kako ravnati z mejami , se naučimo v svojih družinah. Vsak otrok ima tudi svoj položaj, svojo nalogo v družini. Pa tudi od karakterja vsakega otroka je odvisno. Kako to preseči? Z zavezo, da boste ozavestili čim prej, ko boste začeli prestopati meje in boste izbrali nove vzorce vedenja. Se je pa vedno dobro vključiti v svetovanje/terapijo, da so take spremembe celovite in da se odpravijo vzroki, da se ne samo zakamuflirajo.