Moram kar vsem povedati, da sem res presrečna, ker nama je z Mašo dojenje tako lepo steklo. Pri prvem otroku pred enajstimi leti so me že v porodnišnici prepričali, da nimam dovolj mleka in mi porinili v roke flaško. Kmalu sem se res nehala truditi z dojenjem in otrok je bil praktično od začetka na flaški. Verjamem, da je bil to bistveni razlog za otrokove brezštevilne bolezni dihal.
Zdaj, pri drugem otroku, sem si zelo želela dojiti. Zato sem se udeležila srečanj LLL, kjer sem ob neverjetni podpori in nudenju informacij prepričanje, da bom uspešno dojila, še poglobila. In res. Že pri porodu sem zavračala vse ‘droge’ (samo na koncu prve dobe sem prosila za sredstvo proti bolečinam) in rodila samo s svojimi popadki. Takoj, ko je bila Maša rojena, so mi jo dali na trebuh in mala se je veselo lotila sesanja. Prve dni sem jo pristavljala kot nora, tudi na pol ure. Dva dni sem imela zato boleče bradavice, vendar so se potem utrdile. Tudi naval mleka in zatrdline sem s sprotno masažo in pristavljanjem uspešno odpravila. Sedaj se krasno dojiva ne glede na uro. V zelo veliko pomoč mi je bila in mi je še knjiga Dojenje in materinstvo iz srca, kjer piše vse tisto, česar pred enajstimi leti nisem vedela.
Ko je Maša žejna, lačna, ko kolca, jo boli trebušček ali pa ko se želi samo pocrkljati, s par požirki mleka zadovoljim vse njene potrebe. To je čudovit občutek in zelo sem hvaležna LLL za vso podporo in pomoč.

Draga Joži,
vesela sem, da vama je z Mašo uspelo. Za dojenje ste naredili največ prav vi sami, pri LLLI ste le dobili »prave« informacije. Še veliko lepih trenutkov skupaj vama želim!