Presnojedstvo
Igor kaj menite o presnojedstvu? Hvala
Peter
Človek v svojem bistvu je presnojedec, seveda. Temu ne gre oporekati. Prav tako je dovolj elementov, ki dokazujejo, da človek ni mesojedo bitje, ki pa jih ne bom našteval tu, ker se vprašanje ne nanaša na to.
Zgradba človeškega bitja in njegovo funkcioniranje nam je, v veliki meri, znano, zato nam je znano kar recej tudi o prebavi in presnovi. Vemo naprimer, kako mora biti sestavljen vsak človekov obrok, če želimo ohraniti zdravje, fizično in mentalno. Torej pravo razmerje med aminokislinami, maščobnimi kislinami, minerali, vitamini in balastnimi snovmi. Vse to seveda lahko dosežemo tudi z vegetarijansko prehrano, če le zadosti poznamo njeno sestavo in koncem koncev, zakaj bi to hrano kuhali, če jo lahko zaužijemo tudi surovo (presno). Do tu je vse prav. Vendar sem v dolgih letih svoje prakse ugotovil naslednje:
1. Beljakovine, ki so vir esencialnih aminokislin, ki s pomočjo esencialnih mineralov tvorijo beljakovinske verige za zdravo prehrano celic v telesu ( nepravilno prehranjene celice se deformirajo, deformira se tkivo, pogosto patološko in kaj to pomeni, vemo ). Beljakovine vsebuje mleko, mlečni izdelki, meso in mnoge vrste stročnic in drugih rastlin. ZASKRBLJUJOČE JE, DA DANES RASTLINE, KI JIH KUPIMO V PRODAJALNAH, VSEBUJEJO 10 X MANJ BELJAKOVIN, KOT V ČASU, KO SEM SE ZAČEL UKVARJATI S TO ZNANOSTJO!!! Empirično ugotovljeno z raziskavami na Biotehnični fakulteti v Ljubljani in na mnogih tujih institutih. To pa pomeni 10x večja količina vnešene hrane rastlinskega izvora, da bi zadovoljili potrebe organizma po esencialnih aminokislinah. Tudi mleko in mlečni izdelki niso več to, kar so bili. Z pasterizacijo, homogenizacijo, sterilizicacijo, dodajanjem mineralov, različnih snovi, ki omogočajo, da nas Alpsko mleko, recimo, lahko čaka na nehlajenih policah tudi po leto dni, so namreč iz mleka naredili kemični zvarek, ki ga organizem lahko absorbira z zelo majhnim izkoristkom, saj se kemične snovi ne resorbirajo v organizmu brez ostalih sestavin, ki bi nuno morale biti prisotne, pa so se v celotnem tehnološkem postopku izgubile. Podobno je torej tudi z mlečnimi izdelki iz tega mleka. MLEKO, KI NAM GA PONUJAJO, JA MRTVO !!!!
2. Človek se je zelo spremenil v zadnjih, recimo 10.000 letih. Poleg tega, da hodi po dveh nogah, da so mu večinoma odpadle skoraj vse dlake, da nima repa ( najsi upoštevamo Darwina ali ne ), da je postal bistveni višji in spremenil celotno konstitucijo ( od bistveno ožjih stopal, rok itd. ), je spremenil tudi svojo presnovo in s tem presnovne organe. Ne samo verjetno, človek je nekoč bil rastlinojedo bitje. Njegovo zobalo je tako oblikovano, njegov prebavni trakt je 10 x daljši, kot pri mesojedih bitjih…. Človeški organi pa, ki izgubijo svojo funkcijo, začnejo odmirati ali zakrnijo. Že če enemu samemu bitju prepogosti dajemo preparat s kortikosteroidi, organizem sam preneha izdelovati to snov. Timus ali priželjc je tako v stoletjih in tisočletjih zakrnel in deluje le v prvih nekaj mesecih življenja. Človek živi v čistejšem okolju in potrebuje manj snovi za vzdrževanje odpornosti organizma. Žal se je človek spremenil tudi do te mere, da sam ne proizvaja več prepotrebnih hormonskih snovi, ki so potrebne za rast in delovanje nekaterih vitalnih organov. Tako sem opazil, da se deklicam, ki so, ne glede na vzrok, vegetarijanke že v rani mladosti, zelo redko razvijejo rodila v takšni meri, da bi lahko brez problema zanosile in donosile zdrav plod. Zelo pogosto takšne deklice nikoli ne dobijo menstruacije, kar pomeni popolno zmedo v delovanju žlez z notranjim izločanjem. Ženske, ki so postale vegetarijanke kasneje, zelo pogosto izgubijo menstruacijo ali se jim vsaj podere mesečni ciklus do te mere, da imajo menstruacijo le dva ali trikrat letno. Žalostijo me strmo naraščujoči primeri nedonošenih otrok in spotnatih splavov. Ne krivim napačnih prehranjevalskih metod, možni so tudi drugi, zunanji vzroki, kot so povečan stres, izpotavljenost različnim oblikam sevanja itd. Pa vendar ugotovim pri osebah, ki se začnejo pravilno hraniti, bistvene spremembe, ki nastopijo v 6 do 12 mesecih po tem, ko sem jih naučil pravilno jesti;
3. Srečal sem se s številnimi ljudmi, ki uživajo samo presno hrano, kar je bolj moda, kot potreba. Človej je pač, po Božji milosti, odkril ogenj, pečenje, kuhanje itd. prav zato, da bi si živila lahko pripravil za lažje uživanje in presnovo. Ljudje, ki jedo presno hrano, imajo pogoste težave s prebavili, ker presna hrana pač napenja, povzroča vretje, je “krčasta”, mnoge snovi se ne prekuhajo in ohranijo svojo strupeno vsebino ( mnogi alkaloidi v surovih raslinah – razhudnikih na primer – so strupeni in smrtno nevarni. Ko jih skuhamo oz segrejemo nad določeno temperaturo, strupe uničimo – primer – krompir ). Med te rasline s strupeno vsebino,ki je lahko smrtno nevarna za človeka, štejemo, poleg krompirja tudi, n.pr. papriko, paradižnik in vse agrume, ki jih obiramo nazrele, da bi prenesli dolgo pot do trgov, kjer jih najprej zorimo v umetnih zorilnicah, kjer pa ne izgubijo svoje strupene vsebine. Nevarnost, pred katero si tudi ne smemo zatiskati oči, je, da večina presnojedcev res nima osnovnih znanj o zdravi sestavi obrokov. V zadnjih letih so mi poznani številni primeri mladih ljudi, ki so umrli zaradi zastoja srca, pa niso bili anoreksični, le nikoli se niso ukvarjali s sestavo svoje prehrane. V tem so enaki 150 kg težkim bajsekom, ki se hranijo s prazno hrano tipa hamburger… Telo, organizem, tkivo, celice pač zahtevajo pravino prehrano.
4. Sam sem po prepričanju vegetarijanec. Pa ne iz nekih razlogov, ker bi bilo to moderno, ampak preprosto zato, ker iskreno verjamem, da je v vsakem bitju duša. In ne morem seveda jesti kadavra svojega sobitja. To me spominja na kanibalizem, čeprav bodo mnogi oporekali temu. Vsak dan so nas polna usta protivojnih izjav, dejanj proti nesrečam na cestah itd., kje se preliva kri, obenem pa kri teče v potokih za vsakim vogalom, kjer je klavnica iz katere nam dobavljajo trupla direkno v našo kuhinjo. Vegetarijanec sem že dolgo, vendar opažam, da vedno več denarja zapravljam za razne dodatke prehrani, ker z vegetarijansko prehrano pač ne dobim zadostnih količin snovi, ki jih moj organizem potrebuje. Sem sicer zdrav in se dobro počutim. Gojim lastno zelenjavo in povrtnine, pa vendar ne gre brez alg itd. Uživam mlečne izdelke, ki jih proizvajam sam iz neoporečnega svežega kravjega in kozjega mleka. Sprašujem pa se, koliko ludi si lahko privošči tak način pridobivanja živil?
Tu je še veliko vidikov, ki jih nisem pojasnil in ki utemeljujejo mojo orijentacijo, od antibiotikov v velikih hlevih, do hormonskih preparatov za rast živine, prehrane živine, ki bi morala vsaj 180 dni na leto preživeti na prostem na paši in preko svojega rogovje med prežvekovanjem vnašati kozmično energijo vase, do gensko spremenjenih rastlin, ki same proizvajajo strupe proti škodljivcem, vendar so tako obdelana, da ne dajejo semen, ker ne vemo, v kaj bodo mutirala že ob naslednji setvi.
Vendar, zavestno trdim, da naj bo vegetarijanec seveda vsakdo, ki se je preje dobro seznanil s tem, kakšno sestavo hrane potrebuje organizem ob vsakem obroku. In, če še odgovorim na tvoje vprašanje, presno seveda da, če imaš mlad in zdrav organizem, ki lahko predela vse, kar poješ in če seveda res poznaš vsa živila tako dobro, da ne vnašaš strupa nezrelih pridelkov, ki jih pred zaužitjem toplotno ne obdelaš.
Igor, kaj priporočaš, kako naj zgleda jedilnik presnojedca, koliko kalorij dnevno, katera hrana?
Nekaj časa je že, kar sem pisal o prehrani, ker pač ni bilo vprašanj na to temo. Glede presnojedstva imam malo posebno mišljenje, ker je prsna hrana zelo težka za prebavila. Sam jo uživam le enkrat na teden. Sicer je pa pri presni prehrani, kot pri vseh ostalih prehrambenih načinih, najbolj pomembno balansiranje in raznolikost. Zavedati se moramo, da mora organizem dobiti tisto znano piramido, ki ima zgoraj mačobne kisline, pa ogljikove hidrate, amino kisline, minerale, vitamine in vlaknine. In sestava vsakega obroka mora biti takšna, ne sestava dnevne ali tedenske prehrane.
Vlanin je v prasni prehrani dovolj, za to si ne beli glave. Tudi mineralov in vitaminov naj bi bilo dovolj že v skodelici širokolistnate zelenjave. Problem nastopi z neljakovinami oz. aminokoslinami in o tem problemu sem pisal že v aprilu. Beljakovin je dandanes v stročnicah enostavno premalo in ljudje SI MORAMO pomagati s fermentiranimi mlečnimi izdelki. Samo soja ni dovolj. Maščobne kisline rastlinskega izvora bomo našli v sadežih, kot je avokado, tudi v banani. Ogljikovi hidrati pa so v gomoljnicah ( n.pr. krompir, ki pa ge ne smemo jesti surovega. V hlavnem moramo kar vse razhudnike dobro prekuhati, da uničimo strup v njih.
Iz tega sledi, da je zelo težko sestaviti jedilnik presnojedca, da bi ob tem prejemal polnovredno prehrano. Daljša odtegnitev katerega od elementov pa se bo seveda na organizmu kmalu poznala. Lahko rečemo, da je človek, po izvoru, presnojedec. Vendar se je skozi tisočletja njegov metabolizem v tolikšni meri spremenil, hkrati pa se je v tolikšni meri spremenila vsebnost živil in človekova odpornost ter njegov prebavni sistem, da je poigravanje s presnojedstvom bolj izjema, kot pravilo. Presnojedstvo uporabljamo v primeru nekaterih kroničnih bolezni ali kot čistilno metodo pred postom. Vsekakor pa ga ne priporočam ne otrokom, ne starejšim. Pri otrocih pomanjkanje nekaterih sestavin zelo hitro privede do anomalij v razvoju, pri starehjših pa tako obremeni prebavni trakt, da so možne tudi fatalne komplikacije.
Glede na napisano, si boš morala sama sstaviti jedilnik, ker ne vem, kaj ti je dosegljivo. Lažje je biti presnojedec v neki eksotični deželi, kjer je sadja z vsemi vsebnostmi dovolj in po dostopni ceni, kot pa pri nas s kolerabo ohrovtom. Kar se kalorij tiče, je spet vprašanje, kaj želiš doseči s presno prehrano. Za delo v rudniku bo težko preživeti samo ob presni hrani, ker so potrebne ogromne količine za zadovoljitev potreb organizma, medtem, ko boš za ležečega hitro napolnila jedilnik, saj naj ne bi potreboval več, kot 800 – 1.000 kcal. Opozarjam na neugodno napenjanje, vkljub dobro prežvečeni hrani ( 100 grizov na grižljaj, pravi Ajurveda ). Tudi izločanje te hrane je zelo hitro in mehka ali tekoča stolica nista nobena redkost.
Vseeno velja pravilo zmernosti tudi tukaj, kot povsod drugje. Vegetarijanstvo da, presna prehrana občasno, kot terapija, veganstvo pa…. no res ne vem, kako dobijo ti ljudje dovolj aminokislin ( glej moj sestavek iz aprila ). Ne izključujem seveda alg, vendar so zelo težko dostopne, vsaj prave, ki vsebujejo vse aminokisline.
Ergo, kot pravi lepa slovenska pesem: le po pameti ga pimo….. Če je presna prehrana tista, ki nam jo je zdravnik predpisal zaradi določene bolezni, da, če pa se odločamo zanjo zaradi modne muhe ali shujševalne kure, pa definitivno NE!
Lep pozdrav!
Zanima me, če vegetarijanska prehrana lahko vpliva na nastanek depresije?
Hvala in lep pozdrav:)
Nina
Draga Nina55!
Lahko, ce je vasa vranica oslabljena, ce imate pomanjkanje krvi (po TKM), kar ni isto kot anemija, ce imate tezave s prekomerno vlago, ce je energija srca slaba, ce imate premalo yang energije, ce je energija ledvic slaba oz. oslabljena energija post-natalne esence.
Seveda je se vec vzrokov, nastela sem le tiste za katere predvidevam, da jih lahko povzroci radikalna dieta.
Ce imate se kaksno vprasanje se oglasite! Vse dobro!
stara sem 15 let,( veganka 3 leta, s tem da jem ribe in ostale morske zadeve!) . Skrbi me da ne dobim vseh potrebnih snovi, ker mi menstruacija že zelo zaostaja(3 mesece). Sicer nikoli ni bila redna, ampak malo me pa vseeno skrbi. Jemljem tudi prehransko dopolnilo železa moja raven hemoglobina pa je bila slab mesec nazaj na minimalni meji normalnega, v laboratoriju pa so mi rekli da je vse vredu. Je možno da je razlog prehrana ali pa samo stres?
Draga moja!
Najprej razcistiva nekaj pojmov:
1. Vegetarjanec je clovek, ki ne je nobenih zivalskih beljakovin. Tudi rib in morskih sadezev ne! Nobenih! Jedo pa jajca, mleko, sir…
2. Vegan je tisti, ki absolutno ne je nicesar kar je zivalskega, torej ne mesa, tudi rib in morskih sadezev ne, niti mleka, jajc, jogurta, sira…
3. Pescetarianizem pa je dieta, ki vsebuje ribe in morske sadeze. Oseba, ki je pescetarianec ne je drugega mesa kot ribe in morske sadeze.
Torej, se lahko oznacite kot pescetarianec, ne pa vegatarjanec ali celo vegan, ker ribe in morski sadezi niso zelenjava!
Ce ste spolno aktivna, vzemite v obzir tudi moznost nosecnosti, ce niste, potem bi res lahko pokazala s prstom na prehrano, vendar le v primeru, da ste tiste vrste pescetarianec, ki je z jedilnika zbrisal meso, nic pa naredil, da bi nadomestil potrebne encime in beljakovine, ki jih nujno potrebujemo in jih ponavadi dobimo v mesu, katerega vi ne jeste.
Predlagam, da se poglobite v raziskavo prehrane: kako nadomestiti esecialne sestavine, ki jih vi ne dobite z vaso dijeto.
Jejte veliko semen, orehov in pijte sok rdece pese in jejte rdeco peso.
Vse dobro vam zelim.
Pozdravljeni,
imam vprašanje. Že nekaj let sem vegetarijanka (15let). Uživam morske sadeže, sir, jajca in mleko sem izbrisala iz jedilnika, ker se mi je očitno pojavila intoleranca na laktozo. Jajc pa na splošno nimam rada. Zato uživam riževo mleko. Tudi izdelkov iz soje ne uporabljam. Zanima me, če je kakšna povezava z antiepileptiki in mojim načinom prehranjevanja. Oz. mleko/OH in epilepsija. Ko sem uživala mleko in ogljikove hidrate, se mi je zdravje poslabšalo. Anemija pa je tako ali tako konstantno prisotna na moji krvni sliki.
Hvala za odgovor.
Ela
Draga Ela!
Najprej vas moram razocarati in vam povedati, da niste vegetarjanka! Morski sadezi niso rastline, kajne? 🙂
Vas nacin prehranjevanja se imenuje pescetarianizem, torej ste pescetarianka!
Ne morem reci ali je in kaksna je direktna povezava z anipileptiki in vasim uzivanjem prehrane.
V TKM so mleko in mlecni izdelki glavni proizvajalec prevelike vlage v telesu in flema. Oboje lahko povzroca epilepticne napade oz. tike, ko so “zagotovljene” tudi druge predispozicije.
Vse dobro!
Človek je vsekakor frugivor (sadjejedec), temu ni dvoma. Vendar pa se mi poraja vprašanje na katerega nikakor ne najdem odgovora in sicer:
naš jezik ima 4 različna področja okusa; sladko, slano, kislo in grenko.
kisle so limone, grenke grenivke, sladke pa jagode. Slano pa vendar ni nobeno sadje?!
čemu se je torej razvil čut za slano na našem jeziku, glede na to, da je SOL (gledano tudi s stališča moderne medicine, ne samo frugivorstva) za človeka neprimerna?
Če ima kdo odgovor se priporočam 😉
Na večno težavo s pridobivanjem beljakovin iz presne prehrane lahko rečem samo tole. 6 tonski slon in 600 kilogramski bik katerega zrezek je tako zelo dober, svojih beljakovin ne dobivata ne iz fižola ne iz mesa. Tudi soje ne jesta pa vendar nimata nobenih težav s pridobivanjem mišične mase.
V materinem mleku, ki ga sesa dojenček, torej bitje v najbolj intenzivnem obdobju rasti, je samo 1% beljakovin. Torej bi toliko (oz. manj) moralo zadoščati tudi za vse ljudi ki so že odrasli. Količina beljakovin, ki jih dnevno zaužije človek z mlekom, mesom, stročnicami in ostalo hrano je več 10x prevelika.
Sploh pa človek potrebuje žive aminokisline, na pa mrtve beljakovine ki so bile že do smrti prekuhane in pečene. Takšnih beljakovin (torej teh, ki koagulirajo) človek ne potrebuje in jih zelo slabo izkorišča, če sploh.
Koagulacija beljakovin se pri mesu začne že pri 60. stopinjah celzija – zatorej vsako termično obdelovanje hrane takoj povzroči velikansko izgubo hranilnih vrednosti hrane (beljakovin in večine vitaminov)
Kdor bi rad o tem vedel več, toplo priporočam knjigo avtorja Helmuta Wandmakerja – Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem.
Pozdravljeni!
Vasa trditev, da je jezik razdeljen na stiri podrocja okusa je velikokrat uporabljena, vendar napacna:
“The tongue map or taste map is a common misconception that different sections of the tongue are exclusively responsible for different basic tastes. It is illustrated with a schematic map of the tongue, with certain parts of the tongue labeled for each taste. Although widely taught in schools, this was scientifically disproven by later research; all taste sensations come from all regions of the tongue, although parts may be more sensitive to certain flavors.” – Wikipedia
“The four common tastes are sweet, sour, bitter, and salty. A fifth taste, called umami, results from tasting glutamate (present in MSG). The tongue has many nerves that help detect and transmit taste signals to the brain. Because of this, all parts of the tongue can detect these four common tastes; the commonly described “taste map” of the tongue doesn’t really exist.” – WebMD
Kaj clovek je oz. je jedel, je zelo odvisno od raziskave, ki jo beremo in sicer je pomembno vedeti, kje je bil vzorec raziskave najden: tropsko, hladno, suho… podnebje in kdaj je bila raziskava izvedena in objavljena. Raziskava, ki sem jo brala in trdi, da je clovek frugivor je bila opravljena leta 1979. Ce imate kaksno kasnejso, resno raziskavo o tem, s podatki avtorjev in metodoligijo jo prosim objavite na to stran ali pa jo prosim posljite meni osebno.
Glede okusa za slanost pa na kratko tole:
“EVOLUTION OF SALT TASTE PERCEPTION AND PREFERENCE
It is widely assumed that the ability to detect salt—hence, salt taste perception—arose in response to the need by plant-eating organisms to ensure an adequate intake of sodium (Denton, 1982; Geerling and Loewy, 2008). Sodium is crucial to many physiological processes, and the body cannot store large amounts. Moreover, outside the sea, salt is often hard to find or in low levels in the environment (Bloch, 1963).
There are two conditions under which animals, including humans, choose to consume salt. The first, which has been widely studied in experimental animals, occurs when there is a true sodium need, such as experienced by many plant-eating animals that live in low-sodium environments. This is called salt need (Denton, 1982; Geerling and Loewy, 2008). A number of hormonal, central nervous, and behavioral systems are engaged when an animal is truly deficient in sodium, which motivates it to search for sodium salts, avidly consume them based on their salt taste, and thereby restore sodium balance (Morris et al., 2008). Sodium-depleted animals have an innate ability to recognize, by its distinct taste, the needed nutrient. Although true sodium need may be experienced by humans under some conditions and has been studied experimentally (Beauchamp et al., 1990; McCance, 1936), it is a very rare occurrence under most circumstances. It thus cannot explain why humans consume as much salt as they do (Beauchamp and Stein, 2008; Leshem, 2009). A marginal deficiency of other minerals, particularly calcium, may play a role in stimulating human salt intake (Tordoff, 1992). If this proposed relationship is supported in further studies, it would suggest that one strategy to reduce salt liking and perhaps intake would be to encourage increased calcium consumption, which is already strongly recommended for bone health (HHS, 2000).” – 2010, National Academy of Sciences.
Vec si lahko preberete na spodnji povezavi:
Se enkrat lepo pozdravljeni!
Sest tonski slon in 600kg bik imata nekoliko drugacno pot absorbcije hrane kot clovek. Slon ima tudi lepo zalogo mascobe kot tudi krava in povodni konj. In vsi trije so herbivorji.
Sama se nisem srecala cloveka, ki bi res jedel samo presno hrano in imel kaksno veliko zalogo mascobe. Torej, vidite kako to gre? Ni vse belo in tudi ne vse crno. Med skrajnosti je se cela paleta barv. Ce zelite primerjati slona in bika, se morate poglobiti v fiziologijo vseh treh: cloveka, bika in slonater potem napisati primerjavo.
Kot strokovnjakinja TKM se ne strinjam s presno prehrano, vsaj ne za daljsi cas. Povsem v redu, in zelo priporocljiva je kot zacasna dijeta, za detoksifikacijo, nikakor pa to ne more biti nacin zivljenja. Slej kot prej se bodo pojavile tezave. Sama se zelo pogosto srecujem z ljudmi, ki se “zdravo” prehranjujejo samo s presno hrano, in z njihovimi resnimi zdravstvenimi tezavami.
Res pa je, da smo ljudje razlicni in nekateri prenasajo ekstremne dijete zelo dobro, drugi v zacetku odlicno, potem pa se pojavijo tezave. Celo vegetarjanec ne more biti vsak. Vedno je potrebno iskati ravnovesje. Svoje ravnovesje, ne ravnovesja v tem kar je moderno, kar smo prebrali, kar smo slisali, kar dela sosoed… Izjemno “lahko” in “najbolj enostavno” je biti, ziveti in reagirati na eni ali drugi skrajnosti. Sredino je tezko najti, se tezje jo je negovati in obdrzati.
Surova hrana, kot so zelenjava, sadje, hladna pijaca so v tem casu (jesenski, zimski in zgodnje spomladanski) velik NE-NE za zdrav in odporen organizem. Prav tako visoko proteinska in nizko OH dijeta ni zdrava, ne dobra. RAVNOVESJE! Vedno in povsod: v mislih, trditvah, reakcijah, zivljemskem stilu, obnasaju… ravnovesje je kljuc do zdravja in srece.
Naj na koncu dodam moje priporocilo: Hoces biti zdrav? Proc z ekstremi! Poisci ravnoovesje, ki deluje za tvoje telo!
Pa vse dobro!
Forum je zaprt za komentiranje.