Preselili smo se v sosednjo državo, hudo mi je, ko gledam svojo hčerko kako ob tem trpi!

En teden v šoli pa ne bo več noben problem, ne pa paničarit v nebo, saj ob vstopu v srednjo šolo je starh identičen. Inštruktorja za jezik kot je hrvaški pa res ne rabi, če ga, potem tudi pri nas ni sposobna za srednjo šolo. Od začetka ji bodo pri jeziku tako malo pogleadli čez prste, potem pa ni vrag, da ga ne bi v parih mesecih osvojila, če ga vsak mulc, ko gre trikrat na počitnice in pogleda kako risanko in mi smo ga vsi ob gledanju televizije.

😀
Sej veš, ne bi bili taki komentarji, če bi se avtorica preselila bilokam, ampak na Hr, to je pa neki ful groznga :))
[/quote]
Res bi bilo zanimivo brati komentarje, ce bi v zgodbi namesto Hrvaske nastopala npr Nemcija ali Svedska.

Ljudje se pac selijo. V drugo ulico, drugi kraj ali na drugi kontinent. Cisto mozno, da bo od sedanjih prijateljic ena dobila sluzbo v Italiji, druga fanta v Ameriki, tretja pa odsla na drugi konec Slovenije. Ce bodo obdrzale stike (kar je zdaj lazje kot kdajkoli), prav. Ce ne, pa tudi ni konec sveta. Tudi ce ostanejo v istem kraju, imajo prijatelji iz mladosti razlicne poklice, imajo druzine in mogoce tudi razlicne interese in ponavadi ne visijo dan za dnem skupaj.
[/quote]

Res je.
Ma sej bo spoznala tud dol frendice in frende, sploh, ker prav mama, da je željna družbe, se prav, da je družabna. Drug tedn, ko se pouk začne bo že boljš. Vrjamem, da bo v šoli hitr dobila frendice.

Res bi bilo zanimivo brati komentarje, ce bi v zgodbi namesto Hrvaske nastopala npr Nemcija ali Svedska.

Ljudje se pac selijo. V drugo ulico, drugi kraj ali na drugi kontinent. Cisto mozno, da bo od sedanjih prijateljic ena dobila sluzbo v Italiji, druga fanta v Ameriki, tretja pa odsla na drugi konec Slovenije. Ce bodo obdrzale stike (kar je zdaj lazje kot kdajkoli), prav. Ce ne, pa tudi ni konec sveta. Tudi ce ostanejo v istem kraju, imajo prijatelji iz mladosti razlicne poklice, imajo druzine in mogoce tudi razlicne interese in ponavadi ne visijo dan za dnem skupaj.
[/quote]

Res je.
Ma sej bo spoznala tud dol frendice in frende, sploh, ker prav mama, da je željna družbe, se prav, da je družabna. Drug tedn, ko se pouk začne bo že boljš. Vrjamem, da bo v šoli hitr dobila frendice.
[/quote]Ma saj ne razumejo na monu nič. Ali imajo spomin zlate ribice, da ko so šli v srednjo šolo je bilo pri mnogih enako, novo okolje, selitev, vsi novi sošolci, enako potem na faksu…. ali pa ne vem kaj je s temi ljudmi na monu. Bemtiš, iz Jugoslavije so mnogi prišli naravnost iz grozot in nekateri celo kot sirote brez staršev, pa so se vklopili in zaživeli normalno. Za eno razvajeno smrkljo pa že mama dela celo dramo, potem pa še uporabniki foruma.

Ja, prav res obup. 9 let sem delala s priseljenskimi otroci z vsega sveta, novimi, svezimi, takorekoc direkt z aviona. In ja, zadrzani otroci se tezje vkljucujejo v novo okolje in s tem v novo druzbo, zato se pocasneje naucijo nov jezik. In ker ta proces pri njih traja dlje, imajo manjso moznost, da si bodo hitro nasli prijatelje in tako se vrtijo v zacaranem krogu. V ekstremnih primerih se nikoli ne vzivijo. Na drugi strani so zivahni otroci, ki se v novo okolje vzivijo v nekaj tednih. Vecina jih je nekje na sredi in ti potrebujejo 2 do 6 mesecev.
[/quote]

Družaben človek = tisti, ki se rad druži.

Zadržan človek = tisti ki se ne druži rad???

Nedružaben človek = zadržan?

Zakaj se zadržan človek rad ne druži? Zadržanost pomeni samo to, da ga neka stvar zadržuje, da bi se popolnoma sprostil. To so praktično skeptični ljudje, ki si težje pridobijo zaupanje. Zadržan človek se lahko prav veliko druži s pravimi ljudmi. Se pa seveda strinjam, da se težje vključujejo v družbo oz. težje navezujejo stike. Vprašanje pa je, ali je to dobro ali slabo, včasih je težko kar vsakemu zaupati.

To so pomembne podrobnosti, ki jih nekateri posplošujete. Načeloma ni več pomembno, ampak me pa moti, ko ljudje zgrešeno razmišljajo…
[/quote]

Eno je teorija, drugo praksa. Do tezav pride, ko teoretiki mislijo, da vec vedo od tistih z izkusnjami.
Upajmo, da se dekle kmalu vzivi.

Babici bi pošiljali denar, da ne bi ona vzdrževala hčerke, paziti je pa ne bi bilo treba, saj ima že najmanj 17 let.
[/quote]
Pametno, da bo smrklja zavozila na celi črti, bodo samo še “prijateljice” in žurke, šola pa out, ne? Potem bodo pa prijteljice šle študirat, ona pa ne bo imela več niti prijateljic in še srednje šole ne. Krasno razmišlajte in res delate iz nečesa manj pomembnega, kot je selitev pod okriljem staršev, celo dramo in znanost hkrati.
[/quote]

S tem se tudi sam strinjam. Brez staršev ne bo OK. Sama je ne smeta pustiti, to je dejstvo. Seveda se pa skoraj v vsaki državi, da živeti kvalitetno in če bo zaradi druge službe družina živela kvalitetnejše, potem je odgovor poznan. Študirat pa kasneje lahko gre tudi v tujino. Stari prijatelji niso ovira, bo že spoznala nove. Edina težava je lahko, če se ne bo uspela vključiti v šolo, mogoče na začetku, kasneje pa lahko predstavlja tudi prednost.

Res je.
Ma sej bo spoznala tud dol frendice in frende, sploh, ker prav mama, da je željna družbe, se prav, da je družabna. Drug tedn, ko se pouk začne bo že boljš. Vrjamem, da bo v šoli hitr dobila frendice.
[/quote]Ma saj ne razumejo na monu nič. Ali imajo spomin zlate ribice, da ko so šli v srednjo šolo je bilo pri mnogih enako, novo okolje, selitev, vsi novi sošolci, enako potem na faksu…. ali pa ne vem kaj je s temi ljudmi na monu. Bemtiš, iz Jugoslavije so mnogi prišli naravnost iz grozot in nekateri celo kot sirote brez staršev, pa so se vklopili in zaživeli normalno. Za eno razvajeno smrkljo pa že mama dela celo dramo, potem pa še uporabniki foruma.
[/quote]

Jap, jih poznam tud jaz par takih, pa niso imel blage veze glede jezika, ta mama pa prav, da ga ne zna dobr, pa so se še vsi naučil.
Mislm, da je pri teh selitvah najbolj pomembn kako te okolica sprejme. Če te dobr, ni problema, se lažje prilagodiš, v nasprotnen pa je res težko, sploh pa, če naletiš na folk, kot ga tuki gor najdš.

Družaben človek = tisti, ki se rad druži.

Zadržan človek = tisti ki se ne druži rad???

Nedružaben človek = zadržan?

Zakaj se zadržan človek rad ne druži? Zadržanost pomeni samo to, da ga neka stvar zadržuje, da bi se popolnoma sprostil. To so praktično skeptični ljudje, ki si težje pridobijo zaupanje. Zadržan človek se lahko prav veliko druži s pravimi ljudmi. Se pa seveda strinjam, da se težje vključujejo v družbo oz. težje navezujejo stike. Vprašanje pa je, ali je to dobro ali slabo, včasih je težko kar vsakemu zaupati.

To so pomembne podrobnosti, ki jih nekateri posplošujete. Načeloma ni več pomembno, ampak me pa moti, ko ljudje zgrešeno razmišljajo…
[/quote]

Eno je teorija, drugo praksa. Do tezav pride, ko teoretiki mislijo, da vec vedo od tistih z izkusnjami.
Upajmo, da se dekle kmalu vzivi.
[/quote]Ah kje pa, doma naj bo, bog ne daj kam v šolo ali dlje od deset metrov od doma, da bo v praksi uspelo in se jo ne rinilo v nekaj, za kar je potrebno imet posebne sposobnosti. 🙂

Družaben človek = tisti, ki se rad druži.

Zadržan človek = tisti ki se ne druži rad???

Nedružaben človek = zadržan?

Zakaj se zadržan človek rad ne druži? Zadržanost pomeni samo to, da ga neka stvar zadržuje, da bi se popolnoma sprostil. To so praktično skeptični ljudje, ki si težje pridobijo zaupanje. Zadržan človek se lahko prav veliko druži s pravimi ljudmi. Se pa seveda strinjam, da se težje vključujejo v družbo oz. težje navezujejo stike. Vprašanje pa je, ali je to dobro ali slabo, včasih je težko kar vsakemu zaupati.

To so pomembne podrobnosti, ki jih nekateri posplošujete. Načeloma ni več pomembno, ampak me pa moti, ko ljudje zgrešeno razmišljajo…
[/quote]

Eno je teorija, drugo praksa. Do tezav pride, ko teoretiki mislijo, da vec vedo od tistih z izkusnjami.
Upajmo, da se dekle kmalu vzivi.
[/quote]

Ne gre za teorijo/prakso, gre za zamenjevanje pomenov, ki jih različni ljudje lahko potem drugače dojemajo, če se tako posplošuje.

Eno je teorija, drugo praksa. Do tezav pride, ko teoretiki mislijo, da vec vedo od tistih z izkusnjami.
Upajmo, da se dekle kmalu vzivi.
[/quote]

Ne gre za teorijo/prakso, gre za zamenjevanje pomenov, ki jih različni ljudje lahko potem drugače dojemajo, če se tako posplošuje.
[/quote]

Ce bos kdaj sama sla skozi selitev v tujo drzavo ali delala z odraslimi ali z otroki, ki gredo skozi to, ne bos razmisljala o zamenjavi pomenov, ampak bos ukrepala. Cim prej, tem bolje. V tem se loci teorija od prakse.

Ne gre za teorijo/prakso, gre za zamenjevanje pomenov, ki jih različni ljudje lahko potem drugače dojemajo, če se tako posplošuje.
[/quote]

Ce bos kdaj sama sla skozi selitev v tujo drzavo ali delala z odraslimi ali z otroki, ki gredo skozi to, ne bos razmisljala o zamenjavi pomenov, ampak bos ukrepala. Cim prej, tem bolje. V tem se loci teorija od prakse.
[/quote]
Seveda, ali pa se bi temu reklo lahko, da polna rit nima idej in ni koristna nikjer in si na tak način pripisuješ pomembnost iz običajnih življenskih obveznih sprememb, ki jih doživi in mora dat skozi sleherni človek nekajkrat v življenju. 🙂 Tako “pomagate”, resnici na ljubo, bi vas bilo pa potrebno nagnat delat, da si pošteno zaslužite kruh, ne z mešanjem megle in prodajo zraka.

Ne gre za teorijo/prakso, gre za zamenjevanje pomenov, ki jih različni ljudje lahko potem drugače dojemajo, če se tako posplošuje.
[/quote]

Ce bos kdaj sama sla skozi selitev v tujo drzavo ali delala z odraslimi ali z otroki, ki gredo skozi to, ne bos razmisljala o zamenjavi pomenov, ampak bos ukrepala. Cim prej, tem bolje. V tem se loci teorija od prakse.
[/quote]

Nekaterim je nemogoče dopovedati.

Si poskušam predstavljati, kako se potem pri takih ljudeh ukrepa. Zelo verjetno se jih najprej označi za “posebne” in problematične osebke, kljub temu, da imajo morda inteligenco na bistveno višjem nivoju.

Drugi korak je verjetno prisilna socializacija in potem imajo ti osebki še večji odpor ter travme.

Samo ugotavljam, glede na to v kakem stilu odgovarjaš…

Ce bos kdaj sama sla skozi selitev v tujo drzavo ali delala z odraslimi ali z otroki, ki gredo skozi to, ne bos razmisljala o zamenjavi pomenov, ampak bos ukrepala. Cim prej, tem bolje. V tem se loci teorija od prakse.
[/quote]

Nekaterim je nemogoče dopovedati.

Si poskušam predstavljati, kako se potem pri takih ljudeh ukrepa. Zelo verjetno se jih najprej označi za “posebne” in problematične osebke, kljub temu, da imajo morda inteligenco na bistveno višjem nivoju.

Drugi korak je verjetno prisilna socializacija in potem imajo ti osebki še večji odpor ter travme.

Samo ugotavljam, glede na to v kakem stilu odgovarjaš…
[/quote]
Ne samo to, najprej jih prepriča kako so ubogi in kako se ji smilijo, da jim potem lahko pomaga. 🙂 Tako je, “človekoljubci” so v mnogočem največje zlo današnjega časa, marsikatera vojna se sploh ne bi začela ali že davno končala, če ne bi bilo samooklicanih “človekoljubnih” organizacij. O tem kako to funkcionira, sem že na široko obrazložil na forumu v preteklosti.

Ce bos kdaj sama sla skozi selitev v tujo drzavo ali delala z odraslimi ali z otroki, ki gredo skozi to, ne bos razmisljala o zamenjavi pomenov, ampak bos ukrepala. Cim prej, tem bolje. V tem se loci teorija od prakse.
[/quote]
Seveda, ali pa se bi temu reklo lahko, da polna rit nima idej in ni koristna nikjer in si na tak način pripisuješ pomembnost iz običajnih življenskih obveznih sprememb, ki jih doživi in mora dat skozi sleherni človek nekajkrat v življenju. 🙂 Tako “pomagate”, resnici na ljubo, bi vas bilo pa potrebno nagnat delat, da si pošteno zaslužite kruh, ne z mešanjem megle in prodajo zraka.
[/quote]

Ti, madona!
Boš pokazal v praksi, lenuh!

Ce bos kdaj sama sla skozi selitev v tujo drzavo ali delala z odraslimi ali z otroki, ki gredo skozi to, ne bos razmisljala o zamenjavi pomenov, ampak bos ukrepala. Cim prej, tem bolje. V tem se loci teorija od prakse.
[/quote]

Nekaterim je nemogoče dopovedati.

Si poskušam predstavljati, kako se potem pri takih ljudeh ukrepa. Zelo verjetno se jih najprej označi za “posebne” in problematične osebke, kljub temu, da imajo morda inteligenco na bistveno višjem nivoju.

Drugi korak je verjetno prisilna socializacija in potem imajo ti osebki še večji odpor ter travme.

Samo ugotavljam, glede na to v kakem stilu odgovarjaš…
[/quote]

Oj, si me nasmejala. Argumentov ni vec, potem pa domisljija dela na polno paro.

Nekaterim je nemogoče dopovedati.

Si poskušam predstavljati, kako se potem pri takih ljudeh ukrepa. Zelo verjetno se jih najprej označi za “posebne” in problematične osebke, kljub temu, da imajo morda inteligenco na bistveno višjem nivoju.

Drugi korak je verjetno prisilna socializacija in potem imajo ti osebki še večji odpor ter travme.

Samo ugotavljam, glede na to v kakem stilu odgovarjaš…
[/quote]
Ne samo to, najprej jih prepriča kako so ubogi in kako se ji smilijo, da jim potem lahko pomaga. 🙂 Tako je, “človekoljubci” so v mnogočem največje zlo današnjega časa, marsikatera vojna se sploh ne bi začela ali že davno končala, če ne bi bilo samooklicanih “človekoljubnih” organizacij. O tem kako to funkcionira, sem že na široko obrazložil na forumu v preteklosti.
[/quote]
Ti imas se bolj bujno domisljijo. Moje delo ni imelo nobene zveze z nobeno clovekoljubno organizacijo in ne z begunci in ne z vojnami. Zdaj pa zalaufaj svoje domisljijske celice in si izmisli novo zgodbico, ker je ocitno, da se ne tebi, ne tisti pred tabo, ki filozofira o detajlih posameznih pojmov, ne sanja o cem pisem. In prav je tako, ker domisljijske zgodbe so ponavadi bolj zanimive kot reala.

Ne samo to, najprej jih prepriča kako so ubogi in kako se ji smilijo, da jim potem lahko pomaga. 🙂 Tako je, “človekoljubci” so v mnogočem največje zlo današnjega časa, marsikatera vojna se sploh ne bi začela ali že davno končala, če ne bi bilo samooklicanih “človekoljubnih” organizacij. O tem kako to funkcionira, sem že na široko obrazložil na forumu v preteklosti.
[/quote]
Ti imas se bolj bujno domisljijo. Moje delo ni imelo nobene zveze z nobeno clovekoljubno organizacijo in ne z begunci in ne z vojnami. Zdaj pa zalaufaj svoje domisljijske celice in si izmisli novo zgodbico, ker je ocitno, da se ne tebi, ne tisti pred tabo, ki filozofira o detajlih posameznih pojmov, ne sanja o cem pisem. In prav je tako, ker domisljijske zgodbe so ponavadi bolj zanimive kot reala.
[/quote]Ja čudno no, da imaš toliko “dela” s prišleki. 🙂 Res moraš bit en sam “strokoven” biser, da iz muhe delaš slona. 🙂

izdajalka in izmeček človeštva

Vidva kot starša bi morala “vzdržat” in omogočit hčerki, da zaključi srednjo šolo tukaj. Stara je 17 let -torej še dve leti. Vmes postane tudi polnoletna.

Tako pa je vse skupaj malo egoistično z vajine strani, oziroma ne otroku v prid.
Sicer pa ne nvem – a ti razmišljaš da bo tvoj otrok živel s teboj do 30ega? po mojem po tej izkušnji se bo čimprej poizkusila osamosvojiti, oziroma iti na svoje. Ker slabo izkušnjo z vama že ima – nista jo namreč vidva nič vprašala. Za njeno prihodnost gre.

Jaz razmišljam tako: toliko stare otroke se pa že spodobi vprašati, kakšni so njihovi cilji in načrti – ker pri 17ih jih že imajo.

Vsekakor, bolje doma občepet brez službe in bodo živeli od zraka. A na monu ste sami taki, ki niste nikoli v življenju zamenjali nobenega okolja, ne bivanja ,šole, službe, da delate celo apokalipso iz nečesa povsem običajnega, kar počne sleherni človek večkrat v življenju? Saj pa ja ni šla živet nekam sredi ničesar.

Vsekakor, bolje doma občepet brez službe in bodo živeli od zraka. A na monu ste sami taki, ki niste nikoli v življenju zamenjali nobenega okolja, ne bivanja ,šole, službe, da delate celo apokalipso iz nečesa povsem običajnega, kar počne sleherni človek večkrat v življenju? Saj pa ja ni šla živet nekam sredi ničesar.
[/quote]

Ne trudi se pri meni. In ne zagrizi vame, kot v novo kosta za najedanje in glodanje – ker ti si osebek, ki samo čaka in preži v zasedi.

Z veseljem odšla v širni svet že zelo zgodaj. Toliko kot sem jaz bialv tujini ( tako kar se izobraževanja, dela in potovanj tiče), ti verjetno ne boš nikoli….

Bila hvaležna staršema, da sta mi omogočila tako sredje kot kasnejše izobraževanje v Sloveniji, ker sta videla, kako mi tukaj uspeva, ker sta bila tako prijazna, da sta me vprašala, kakšni so moji cilji za naprej. Nista bila razočarana ali obžalovala dogovora, ki smo ga imeli. In veš zakaj: ker nista bila egoista: prilagodila sta se željam svojih otrok kar se dokončanja izobraževanja tiče. Smo bili pa otroci tudi hitro samostojni, elovni, pridni, si našli dodatno delo že v tdijaških in kasneje v študentskih časih in nismo viseli na denarnici staršev – že od svoje polnoletnosti ne. Zaslužila sem na študentske napotnice toliko, da je bilo tudi za najemnino dvosobnega stanovanja v Ljubljani in za sprotne stroške – poleg študija. ( pred 25imi leti)….Nekateri smo bili sposobni to že takrat….
Od doma sem šla pri 24ih, ko sem zaključila s študijem in si poiskala zaposlitev in nadaljevanje izobraževnja v tujini. Ljubezen me je vrnila v Slovenijo in tako je že več kot 20 let. in tudi za svoja otroka poslušava njihove želje kar se glede izobraževanja in nadaljnjega življenja tiče, ker nama je interes jnajprej njiju spravit do kruha po njunih željah in sposobnostih ( gresta pa po stopinjah staršev ja – imata kar dobro začrtane cilje za naprje, ki jih lepo uresničujeta). In nama z možem n akraj pameti ne pride, da bi se sedaj, ko sta na vrhuncu svojega izobraževanja ( pred fakulteto) kam selili, čeprav so možnosti. Pa tudi nama ni problem službe dobit kjerkoli v tujini – sva že imela kar nekaj ponudb ( headhunting),vendar bi šla le, če bi bila otroka majhna – vrtičkarja ali prva triada oš, nikakor pa ne zadnja – ko so že v puberteti in se odločajo kako in kaj naprej.