Prepovedane sanje
Stara sem 27 let in 12 let v resni zvezi ter mati 2 čudovitih otrok. Večkrat sanjam kako se z nekom strastno objemam, poljubljam občutim tisto strast, poželjenje… Čutim da sem S za nekoga pomembna, da si me želi… in potem se zjutraj prebudim nesrečna, cel dan premlevam te čudovite sanje in razmišljam kako bi te sanje doživela… čutim vznemirjanje in ščemenje v intimnem predelu… ves čas bi spala da bi lahko doživljala te sanje, ki so takoooo lepe. Ne vem kaj naj naredim. Včasih si tako želim svobode, želim si nekam zbežati…. pa ne morem…
Pozdravljeni,
moram priznati, da mi je na vaše vprašanje, kar zelo težko odgovoriti. V družbi, kjer se gleda na spolnost tako kot se, je to res težko vprašanje. Če si ogledamo nekaj primerov na področju spolnosti. Pa vzemimo pod drobnogled npr. prostitucijo. Po eni strani, se vsi zavedamo, da obstaja prostitucija, pa se veliko ljudi obnaša tako, kot da jo ni ali pa samo črnijo prostitutke, ne pomislijo pa, da imajo gospe tudi stranke in ne vprašajo se, kdo so njihove stranke. Pa poglejmo skoke čez plot brez prostitutk. Tukaj se še več ljudi pretvarja, da ni takih skokov čez plot. Zadnjič sem pa celo pri ena na dan ali pa je bil kuponček opazila, da so imeli kupončke za sobo za popoldanski počitek. Mislim, da čisto vsak, ki bo tole bral, pozna vsaj eno osebo, ki je varala ali vara. Zakaj prihaja do varanja? Razlogov je več. Že v osnovi se ljudje razlikujemo v pogledu na to, ali smo monogamna bitja ali smo poligamisti. Eni bodo trdili tako, drugi drugače. Potem je še pogled vere: ločitev naj ne bi bilo. Po drugi strani, pa se “povsod” prodajajo revije s pornografijo, ki razvrednotijo žensko in sveto seksualnost. Seksualnost naj bi bila nekaj najlepšega med dvema človekoma, nekaj kar zahteva čas, priprave, pozornost, sočutje, povezovanje, … pa žal velikokrat temu ni tako.
Kar jaz vidim na tem področju je, da se veliko dogaja pod preprogo. Na zunaj en videz, delovanje drugačno. Ter seksualnost je tako zelo razvrednotena. In v taki družbi je potem težko podati odgovor na vaše vprašanje, ker se težko ve, kaj si človek resnično želi, v kaj verjame kot individualno bitje in kaj je nase prevzel kot nujo vsiljeno od zunaj oz. kot posledico razvrednotenja nečesa tako lepega kot je seksualnost. To je še bolj občutljiva tema kot slikati ali ne slikati se z živaljo in to deliti – kar je bila eno od prejšnjih tem.
Vsekakor je dejstvo, da ste šli zelo hitro v vezo, da ste bili še zelo mladi. Predvidevam, da je bil to vaš prvi spolni partner. Pa že nekaj časa sta skupaj, dva otroka, rutina vsakdana.
In tukaj je zdaj tisti problem naše družbe ali vi lahko odkrito poveste svojemu partnerju, kaj sanjate. Če ste ena od redkih srečnic, ki lahko podeli take sanje s svojim partnerjem, potem mislim, da tega problema glede sanj sploh ne bi imeli. Tako pa mislim, da če bi to storili, da bi imeli težave. Iz vaših besed sem zaznala, da si želite biti zaželena. Kako bi lahko to povedali svojemu partnerju, da potrebujete občutek zaželenosti? Kaj bi potrebovali, da bi se počutili želeno? Kako ste kaj glede erotičnega perila? Kdaj ste si nazadnje kupili novega? Ali si vzameta s partnerjem čas zase brez otrok in za romantiko? Vas partner sploh še privlači? Če vas ne, kaj bi moral storiti, da bi vas privlačil? Koliko časa namenjata spolnosti? Kdaj sta poskusila kaj novega?
Začnite s temi vprašanji, to je moj predlog.
Lep pozdrav
Mateja Debeljak, Društvo VseDobro
Težko je reči, da je to problem privlačnosti. Imam podoben primer in ne gre za mojega prvega partnerja in nimava otrok. Včasih si zaželim, da bi me v kuhinji presenetil in objel od zadaj, včasih si želim, da bi roko položil na moj hrbet ali mi med spolnim odnosom namenil več pozornosti. In logična posledica tega je, da si pred spanjem zamišljam “nekoga”, ki ni definiran, ki bi me objel. Tudi če bi si odgovorila na vsa vaša vprašanja, ne bi ničesar razrešila. Ženske težko povemo partnerju, da nam njegov hlad ne ustreza, ker on nima občutka, da bi bil hladen. Ne želimo pa si pretirane vsiljivosti. Veliko časa sem namenila razmišljanju in ugotovila, da ženske naredimo napako že na začetku veze. Namesto, da bi tiste spontane objeme pohvalile, se nasmehnile in zahvalile, jih jemljemo kot samoumevne. Moškemu pa izgubi željo po trudu. Živimo skupaj, ampak vsak zase. Ženske si želimo nežnosti, moški izbraznjenja, pa še to se mu po nekaj letih več ne da… Meni pomaga pisanje dnevnika, kjer beležim vse svoje občutke. Veliko lažje, je če lahko občutke napišem, kot da vse držim zase.
Hvala za odgovor. Zlo težko o takih stvareh komuniciram s fantom ker zmeri obrača stvari ( ne razume kar koli me moti) in zato sem rajsi tih in premlevam zase. Ne vem kaj naj storim zmeri bolj se oddaljujema. Ni komunikacije pri nama. Pogovarjama se se sam kar zadeva otrok. Zmeri bolj sem tesnobna. Sem ze eno leto in pol na antidepresivih in prej nisem vedla zakaj se tak pocutim, zdej pa vedno bolj razumem stvari, ki se dogajajo z menoj in nimam nikogar za pogovor.
Ma, ne vem, če bi se zadovoljila z vašim odgovorom, da se nič ne da izboljšati v odnosu glede spolnosti. Poznam ženske, ki so zelo zadovoljne s svojimi partnerji tudi na področju spolnosti, pa niso njihovi prvi partnerji, pa so že nekaj časa skupaj, ene imajo otroka, druge ne. Jim je pa skupno to, da dobro vedo, kaj si želijo in poskrbijo za to, da to dobijo. Nisem mislila, da rečeš partnerju: “Veš, kaj to, da si tko hladen, meni res ne paše.” Ampak, da na lep način poveš, kaj želiš, kaj potrebuješ in si potem tudi vesela, ko to dobiš. Veliko žensk naredi napako, da nekaj reče na način, saj itak vem, da tega ne bom dobila. In to ni dobro. Potrebno je reči z vsem žarom, z upanjem, mogoče sama naprej ponuditi to, kar si želiš, da bi dobila … Ne bom preveč pametovala. Ampak samo to bi rada rekla, da prevečkrat obupamo in si ne dovolimo uporabiti vse svoje ustvarjalnosti za reševanje problema.
Hvala za vaše mnenje.
Mateja Debeljak, Društvo VseDobro
Vas razumem, si predstavljam situacijo. Priporočam vam, da si poiščete pomoč nekoga, ki vam bo stal ob strani, vas usmerjal, spodbujal, razjasnjeval situacije. Samo tabletke so premalo.
Če želite, da vam pomagam jaz, mi napišite zasebno sporočilo.
Lep pozdrav,
Mateja Debeljak, Društvo VseDobro