Prepoved približevanja
Pa a si ti normalen?
Pri čem sem sodelovala? NISEM HOTELA SODELOVATI, zato sem morala poiskati pomoč institucij.
Z veliko sreče mi je uspelo pobegniti stran od nasilja.
Zakaj sem psihič? Sem skoraj postala ja, ko sem sebe krivila, da je oče mojih otrok nasilnež.
Vsega tega kar sem napisala, kako sem se ga ubranila bi ne počela, če bil dal ON mir.
Pa kaj izkoriščam policijo?
Sicer pa, a te boli ker sem naglas povedala kako drastično je potrebno ukrepati in da 60 dnevna prepoved približevanja ne pomeni nič. Ker slej ko prej mine in nasilnež se vrne. Se bojiš, da bo to prebrala tvoja in ti ušla in je ne boš mogel več bunkat?[/quote]
🙂 Tukaj se lepo vidi tvoj nivo komunikacije. Kar naekrat obtoziš brez podlage, da sem nasilnež. Vidiš, tukaj je tvoj problem. Povsod vidiš nasilje. Povsod vidiš neki krivico. Ker si magnet za te probleme se ti to tudi dogaja.
Pa ne zagovarjam tvojega “nasilneža”. Ampak mislim, da si ga sama ustvarila.
Policijo podpiram in prav je, da ukrepa. Ve pa se, kako ste zenske “pasje”.
Ti si tipični predstavnik. Kar seješ to žanješ.
Zanimivo bi bilo slišati še njegovo plat zgodbe. Edino tako lahko nepristransko
ocenimo realno stanje.
Zivljenej je lepo. Živi ga.
Pa a si ti normalen?
Pri čem sem sodelovala? NISEM HOTELA SODELOVATI, zato sem morala poiskati pomoč institucij.
Z veliko sreče mi je uspelo pobegniti stran od nasilja.
Zakaj sem psihič? Sem skoraj postala ja, ko sem sebe krivila, da je oče mojih otrok nasilnež.
Vsega tega kar sem napisala, kako sem se ga ubranila bi ne počela, če bil dal ON mir.
Pa kaj izkoriščam policijo?
Sicer pa, a te boli ker sem naglas povedala kako drastično je potrebno ukrepati in da 60 dnevna prepoved približevanja ne pomeni nič. Ker slej ko prej mine in nasilnež se vrne. Se bojiš, da bo to prebrala tvoja in ti ušla in je ne boš mogel več bunkat?[/quote]
🙂 Tukaj se lepo vidi tvoj nivo komunikacije. Kar naekrat obtoziš brez podlage, da sem nasilnež. Vidiš, tukaj je tvoj problem. Povsod vidiš nasilje. Povsod vidiš neki krivico. Ker si magnet za te probleme se ti to tudi dogaja.
Pa ne zagovarjam tvojega “nasilneža”. Ampak mislim, da si ga sama ustvarila.
Policijo podpiram in prav je, da ukrepa. Ve pa se, kako ste zenske “pasje”.
Ti si tipični predstavnik. Kar seješ to žanješ.
Zanimivo bi bilo slišati še njegovo plat zgodbe. Edino tako lahko nepristransko
ocenimo realno stanje.
Zivljenje je lepo. Živi ga.
Mogoče se boste vprašali kako se mi ljubi pregovarjati. Ampak še enkrat:
– Joseline je vprašala kaj narediti, jaz sem ji odgovorila kaj je bilo učinkovito v mojem primeru
– nek zafrustriran moški je stresel name vso gnojšnjico
– nikogar nisem prosila naj presoja kdo je kriv v mojem primeru. To je že storilo sodišče (in presodilo v moj prid). Kljub temu sem morala, ko so se stvari končale poiskati še strokovno pomoč zase, da sem se končno postavila na noge in da so mi dopovedali, da sama nisem in ne morem biti kriva za nasilje in alkoholizem bivšega partnerja.
In ravno za to ponovno pišem na ta forum, ker me jezi ta permisivnost do alkohola in nasilja. Kaj če bedarije, ki jih producira (brez da bi ga kdo prosil, da o čemer koli presoja) bere ena pretepena mamica in bo ravno zaradi takega pisanja preložila umik od nasilnega partnerja in očeta. A se sploh kdo tule gor zaveda koliko samozavesti je potrebno da pobegneš nasilju in se ne obsojaš?????
ADMINISTRATOR če je forum namenjen pomoči enostarševskim družinam naj tako tudi bo. Takili brezplodni poskusi dokazovanja da smo ženske pokvarjene, enostarševskim družinam ne koristijo. Lahko pa odprete drug forum, kjer se boste zmerjali. Tukaj bi res pričakovala, da se napiše tisto kar lahko pomaga, če ne morete pomagati pa ne zmerjajte in ne obsojajte.
Skoraj ne morm verjet kako nekateri zagovarjate nasilje – če boš to naredla bo še slabše. Pri meni slabše ne more bit. Rabila sem leta, da sem končno spregledala, zdaj je trajalo še štiri leta, da sem vložila ločitev, ker je nenehno hotel imet “preizkusna obdobja”, ki so se vlekla in se vsakokrat končala s še večjim nasiljem. Praktično vsakodnevne grožnje v primeru, da si poiščem pomoč.
Ste kdaj čutili roke na vratu, kako vam zmanjkuje kisika, se vam temni pred očmi, ko več ne morete spustiti glasu, ko nimate več moči niti da ga brcnete!!? Razgrajal in grozil je še potem, ko je prišla policija.
Jaz nimam več kaj izgubiti. Če bo našel pot in me bo ubil me pa bo. Saj sta sam dve možnosti in druga je, da obstaja upanje, da enkrat pa le zaživim v miru. Starši ga tudi nočejo imet na stanovanju, ker je enkrat že obsojen po KZ (6 m, preizkusna doba dveh let), za to dejanje pa bo zagotovo dobil nekaj mesecev, tako da mu zapor ne uide.
V življenju mu nisem naredila slabega, zadnje leto sem mu ogromno pomagala pri odplačilu dolgov – kar je na CSD tudi povedal in je v zapisniku. Je pa zdaj čas, da za svoja dejanja končno prevzame ogovornost in tudi posledice.
Kot sem že povedala in kot berem imam verjetno precej sreče, da živim v kraju, kjer policija in CSD striktno izvajata zakon o preprečevanja nasilja v družini in jim popolnoma zaupam. Če bi prej vedela, da bom imela toliko podpore bi že prej javila to nasilje. Zdaj si je pa mož v bistvu sam zadal končni udarec.
Upam, da se bo vse dobro končalo. Trudim se psihično zdržat, zaenkrat moram jemati še pomirjevala, preko CSD se bom vključila v določene skupine in res upam, da se vse dobro konča.
Ja Joselin jaz vem kako je…..
Drži se. In če imaš otroke ne pozabi na začasno odredbo. Sama prepoved približevanja se prehitro izteče. In potem se začne vse znova.
Veseli me da čutiš podporo.
Mene je iz tira vrgel en moški, ki je blebetal zgoraj. Zelo dolgo sem namreč rabila, da so me prepričali, da delam prav in da ni krivda na moji strani in sedaj očitno nehote skačem v zrak, ko naletim na nekoga, kimu ni jasno da nam nasilja ni potrebnotrpeti niti en dan. In ki ti potem ko se mu uprešše reče da si ti nasilen
Res se drži in zmagaj, je vredno
“takole naredi”
Tukaj priznam, da so alkohol in mamila velik del problema in se splača policiji in CSD-jem zahtevati, da naj “morebitni” agresivnež preneha s tem, ter naj se ostalo rešuje potem.
Če je nekdo alkoholik, je dosti večja verjetnost, da novice o njegovi agresivnosti držijo, kot če je ta nealkoholik.
A vseeno, nisi napisala, kaj so bili vzroki njegovih izbruhov, ker vseeno je ta vzrok velikokrat tudi “uspešna ženska retorika prilagojena zniževanju moškega ega”, torej enostavno povedano, “zloben ženski jezik”.
Poleg tega pa ni dobro, da tukaj nisi pripravljena brati nasprotnih mnenj. Itak je to anonimni forum in mogoče ti enkrat tudi takšna mnenja dajo kakšno korist. Ni dobra neka skupina ljudi z enakim mnenjem, ki na koncu celo dokažejo, da je zemlja ravna plošča.
Ne vem zakaj bi tako zelo radi prali moje perilo, ne vidim nobene potrebe, ker sem ga s strokvno pomočjo (psihiater, družinski svetovalec) bogu hvala uspela oprati. A je sploh pomembno kaj se je meni dogajalo in zakaj sem se branila pred bivšim? Jaz sem Joselin samo napisala KAJ naj naredi, ker se je to v mojem primeru izkazalo za učinovito. Ali sem to delala upravičeno ali ne ni predmet te debate.
No, ker ste me pa razkurili s to vašo permisvnostjo do nasilja pa morda tole: Seveda sem prasica od ženske in pokvarjenka, saj sem lepo in grdo, s solzami in preko drugih zaupanja vrednih ljudi dolga leta prosjačila in klečeplazila okoli mojega bivšega, Ja tudi vpila sem, ko me je prignal do roba. Kaj sem pričakovala?
– naj se zaposli
– naj pomaga doma če že ne služi denarja
– naj neha piti (zadet je bil že ob 10 zjutri, tako, da ob dveh ni mogel v vrtec po otroke, ker je obležal in to ne enkrat)
-naj si poišče strokovno pomoč, če je v depresiji
– naj bo vsaj tiho, in ne žali če kuham, pospravljam, perem, likam, služim denar, hodim na roditeljske, se učim in igram z otrocmi,,,,,)
Moje neznosne zahteve so ga tako razkurile, da me je nekajkrat nabutal pred otrocmi, potem sem postopala kot je opisano v prvem postu
Vem zlorabila sem policijo in opletala s svojim zlobnim babjim jezikom. Ampak danes živimo človeka vredno polno življenje. Moji otroci in jaz.
Do danes mi ni nakazal centa preživnine. Kdaj imajo otroci rojstni dan je v alkoholni omami itak že zdavnaj pozabil.
Če vas še tako zanima njegova plat zgodbe, pa še enkrat; ni pomembna, OB REDPOSTAVKI DA JE VSE KAR SEM NAPISALA RES JE MOJE POSOTOPANJE EDINO PRAVILNO No še bolj pravilno bi bilo to narediti nekaj let prej, pa mi ni nihče verjel, ker se v naši ljubi domovini institucije premeknejo šele ko sodu izbije dno,
Zato ljube ženske in mamice, zaradi vaših otrok pojdite stran od nasilnežev, ne glede na to kaj vse vam bo okolica zmetala v obraz: Vedno se najde kdo, ki razume in tega se oprimite. Jaz vas podpiram.
No če sem se že zapletla.
Policija in CSD ne moreta prepovedati pitja. Lahko pa sodišče osebo napoti na zdravljenje. Zdravljenje ni prisilno ampak to sodišče izreče samo, če se obtoženi z zdravljenjem strinja.
Sicer pa imam nasilje potrjeno na vseh institucijah, moj bivši se ni pripravljen zdraviti (alkohol, depresija) niti noče na tečaj nenasilne komunikacije NIČ
Administratorja nisem prosila naj zbriše post, ampak sem samo rekla, da tole naše prepucavanje ne sodi med enostarševske družine ampak kam drugam.
Zdaj pa se natančno preberi kaj si pisal gor in razmisli kdo opleta z strupenim zlobnim jezikom.
Tolko da vas seznanim – sodnik mu je podaljšal prepoved približevanja še za 35 dni, saj je čez vikend tudi kršil prepoved komuniciranja po komunikacijskih sredstvih. Zdaj nori in gnjavi na CSD, ker mislim, da sta mu “gostoljubnost” odpovedala tudi starša. Žal mu je s svojim “besednjakom” in manipulacijo uspelo narediti špetir med otrokoma in menoj, saj se jima naenkrat smili, prej sta pa vedno pritiskala na mene naj že nekaj naredim. Kak se človek obrne ni prav, ampak bo že. Jaz sem odločena, da se to reši do konca. Ker nisem več najmlajša praktično nimam več kaj izgubiti. Je hudo, sem pod pritiskom, polna strahu, ampak koraki so narejeni in gredo naprej in ne nazaj.
Moram pa še enkrat poudarit, da jaz sem bila že zdavnaj odločena, da se ločim, ampak se z njim ni dalo nič zmenit in mi je kar naprej grozil. Ne vem kaj me čaka v prihodnjih dneh, držite pesti zame …
Joselin tole temo spremljam (in se tudi razburjam, ter pametnjujem….), ker se mi od začetka zdi kakor da bi bilo govora o meni. Isto!!!!! Vse!!!!
In ja držim pesti zate, da ti uspe.Veliko bolje je potem. Tudi otroci bodo to čutili, zdaj pa so zbegani tako kot ti in mogoče v puberteti. Ne očitaj jim, da ti očitajo. Rada jih imej, dosledna, stroga in pravična bodi. Otroške oči vidijo več kot si misliš, čeprav včasih govorijo neumnosti.
Res se drži in javi kako se bo razpletlo!
Joselin!
Rada bi ti rekla, da “bodi močna”, da je edino prav, da si pričela postavljati meje nasilju, da so poslabšanja in izboljšanja situacije normalni del izhoda iz nasilja. Upoštevaj vse varnostne ukrepe, ki so ti jih svetovali. Poleg tega bi, kar se tiče morebitnih stikov z otroci in njim, ti priporočala, da te stike uredite pod nadzorom. Drugače pa: nisi ti kriva, da se ti je nasilje dogajalo, kriva bi bila, če bi ga še nadalje prenašala.Dobro izhodišče je tvoje razmišljanje, da slabše ne more iti. Torej si prišla do točke odločitve, da nasilja ne boš več prenašala in od tu dalje bodo nastopile spremembe v tvojem razmišljanju, ravnanju, tudi strah bo pričel popuščati, ker nekje v sebi že veš, da so roke okoli vratu, zmerjanje, vpitje, povsem nedopustne. Morda ti pomaga stavek: Tega si ne dovolim več, takšno obnašanje ni vredno človeka in prav vsakič, ko boš to izrekla, boš močnejša in te tvoj strah ne bo imel toliko v oblasti. To je ena stvar.
Druga stvar pa je, kaj lahko ti zase narediš v tej situaciji. Torej obrnila si se na policijo,na CSD in imaš dobre izkušnje. Zdiš se mi dokaj odločena, da z nasiljem končaš za vedno. Morda bi nadalje razmišljala, kaj je dobro zate in za otroka, kaj je tisto, kar bi ti dalo moč za naprej. To, kar si napisala, da otroci sedaj govorijo, da se jima smili, prej pa sta pritiskala nate, da končno nekaj narediš, je po moje znak, da otroka upata tebi povedati, kako jima je, da jjima je ob tebi varno. Otrokoma povej, kako čutiš, povej jima, da ju imaš rada, da ju razumeš, da sta zbegana. Namreč situacija izhoda iz nasilja je tako zate, kot za njiju nova pot, ki je (čeprav edina pravilna), neznana. Znano pusti za seboj.
Sama zase sem najbolj vesela, da so se stvari nekam premaknile in da bo mož končno uvidel, da mislim resno. Zdaj bo imel dovolj časa za razmišljanje, pa seveda tudi za kovanje maščevanja – sej se zavedam tega, a enkrat se to mora končat tako ali drugače. Z otroci smo se medtem poravnali, pogovorili in stvari razčistili. Sicer pa ni čudno, da je prišlo do konflikta med nami, saj smo bili vsi živčni, pretreseni.
Tako je, staro pustiti za seboj, čeprav se posledice ponavadi vlečejo še kar nekaj časa in sama se tega zavedam. In danes mi je zelo žal, da nisem že prej zbrala več poguma in naredila določenih korakov – in seveda verjamem, da se vse dobro konča.
Joselin!
Tudi jaz sem vesela zate. Bi pa ti nekaj rekla: zdi se mi, da še vedno čakaš, da se bo on sam od sebe spremenil. Ne bo se.Mož bo, če bo, uvidel, da ti misliš resno, začel z manipulativnim obnašanjem. Vendar moraš biti prripravljena zdržati s tem, da ti pripravlja morebitno maščevanje. Ko boš tudi psihično pripravljena na njegovo provokacijo in jo boš uspela zadržati in zdržati s tem, da je to NJEGOVO obnašanje na drugačno obnašanje njegove žene, kot ga je bil vajen do tedaj, se bodo morda (morda) pri njemu začele spremembe. Zdržati pa moraš tudi s svojimi upanji (ker se utegne pokazati izboljšanje med vama), se vprašati, ali si še želiš biti z njim (tudi ta vprašanja nastopijo, ko nastopi izboljšanje), dobro pa je vedeti tudi, da ti je vsebino življenja do sedaj napoljneval strah. Kaj lahko vneseš sama do sebe namesto strahu?