Prepoved do vnukinje
Zdravo,
mečem vam kost za glodanje,pri katerem,bi tudi želela vaše mnenje seveda, če
ga želite dati in sicer:
Sina sem oddala pred dvema letoma,imam pridno,pošteno in za svojo vnučko pridno snaho,pa vendar…..
Ker živita v hiši(v svojem nadstropju) z njenimi starši(tudi zelo v redu ljudje),snaha
zaupa svojo deklico samo sebi možu in še SAMO svoji mami .
Tudi jaz sem mama svojega sina,rada bi,da mi jo snaha pripelje za kakšno urico,
da se skupno lahko razneživa z možem ,jo malce pocrkljava itd….
“Ne,vam je ne zaupam”,je dejala zadnjič,ko bi punčko morala počuvati za 5 minut,dokler sina še ni bilo domov(ona je imela nujen opravek).”Raje zamudim”
je rekla,ko sem ji predlagala,da jo sama počuvam,do sinove vrnitve.
Vem,da je punčka komaj 25 mesecev stara(dobri 2 leti),pa se mi vseeno ne zdi
premajhna,kot sama pravi.Ne vem ,če se zaveda,da ona punčke ne bi imela,če sama ne bi rodila svojega sina in ga tudi vzgojila v njenega moža.
Vsaki krat,ko želim vnukico videti,so veliki problemi.(Ona nosi doma hlače).
Sinu sem tudi že potožila,pa pravi,naj se sama z snaho zmenim,ona pač ve….
Tako več ne gre,saj se počutim prikrajšano,za obojestransko ljubezen do male deklice.
Bolečina je še večja,ko pridem na obisk,se vsi domači(njena mama,oče in sestra)
gnetejo v njihovem(sinovem) stanovanju,tako,da me popolnoma onemogočijo do
pristopa do nje.Seveda,ker jih več vidi,je tudi na njih bolj navezana in jim sili v naročje. Želim si jo imeti sama,biti sama z njo……..
Prosim za vaše mnenje.
LP Sonja
Jaz bi rekla…počakaj malo. Mislim, da bo še snaha z veseljem sprejela varstvo, pa tudi otroci rastejo in povejo svoje mnenje! Zaradi tega se ne splača kregat, verjamem pa, da se ti fržmaga…ampak prek tega boš mogla iti. Jaz sem otroka prvič pustila na počitnicah-vikendu samega pri tašči pri sedmih letih! Prej pa niti sam ni želel ostati (tudi za pol ure ne..)
imam dva sina in vem, da me čaka isti problem. Je že tako, da imajo pri varstvu in vzgoji malih otrok navadno več besede mame kot očetje, in vsaka mama ima za varstvo raje svojo mamo, ker ji laže kaj naroča in reče kot tašči.
Vprašaj jo, kaj pričakuje od tebe v zvezi z vnučko in kakšna naj boš, da ti jo bo zaupala. . Najbrž jo kaj moti, poskusi zvedeti kaj je to. Mene je pri moji tašči na primer motilo, da se mi ni zdelo, da je pri njej dovolj čisto.
Ni pravično in ne spodobi se kar dela vaša snaha. Tudi sama imam 3 mesečno deklico in zivimo s starši od moža v isti hiši, v drugem nadstropju. Tudi mene je dajalo, da punčke nebi peljala k njim in jo pustila v varstvu, češ ker imajo mačko itd. Toda po pravici povedano, me je gnala nekakšna hudobija. Je pa res, da taščo težje popravim in jo opomnim. odnos mati hči je lahko samo krvna:)
Tašča velikokrat pove svoje mnenje, toda tudi jaz to velikokrat sprejmem kot vmešavanje in pametovanje. Proti temu sem se borila, se kregala z možem, pa ni nič zaleglo. Pač sem se morala sprijazniti s tem. Po drugi strani pa mi tašča tudi veliko pomaga. Po carskem rezu me je negovala cel mesec. VSE je delala zame in za punčko. Pač treba sprejeti tašče takšne kakršne so. Ni vraga,da bi jih kdo spremenil v teh letih:) . Pa saj vsi vemo, da štejejo dejanja , ne pa besede.
Življenje so kompromisi in sodelovanje, žrtvovanje in včasih tudi treba požreti kakšno besedo, čeprav v tistem trenutku sit si vsega.
Ga. Sonja, priporočam vam odkrit pogovor s snaho. Pa veliko uspeha in radosti z vnučkom :*
Popolnoma te razumem saj imam tudi jaz 26 mesecev starega vnuka. Razen z lepo besedo in posredovanjem sina ne bo spremembe. Res ne vem kaj bi ti svetovala, da bi kaj zaleglo. Mogoče bo bolje, ko bo večji in bo prišel k vama sam (ušel mami).
Moj vnuk je sinov sin in vsak dan posebej sem srečna, da sem dobila tako snaho kot je moja. Živijo v svojem stanovanju pri njenih starših, zato je fantek malo bolj navezan na njene starše. A prav rada pride tudi sama z vnukom k nama, ko sin dela in je sama. Tudi samega vnuka nama že od malega pustita včasih, le da ni rad dolgo sam in ju začne pogrešati. Tudi ponoči sva ga že 2x varovala, pa čeprav ima tam ona starše. Vem, da to ni moja zasluga in, da imam veliko srečo, da je to tako. Vnuk nama prinaša toliko lepih trenutkov, da ni za povedati.
Pa še to: Včasih brem, da mladi nočejo od staršev nobenih daril za otrike. Moja dva vse zelo rada vzameta in sta vesela, tako da še z večjim veseljem fanku kaj pepega kupim. Ne razumem, da mladi, ki denarja nimajo nikoli preveč (ker imajo še mnogo za ustaviti) nočejo stvari samo zato, ker jih je kupila TAŠČA.
Tudi tebi želim, da bi se ti obrnilo in bi preživela veliko lepega z vnuki.
Srečno, Karolina
Sočustvujem s tabo (jaz po internetu vse tikam, upam, da ne zameriš) in moram priznati, da ne razumem tvoje snahe. Zato ti tudi jaz svetujem, da se s snaho odkrito pogovoriš, da boš vedela pri čem si. Jaz moje otroke z veseljem, za kakšno urico oddam moji mami. S taščo je pa tako, da še ni nikoli izrazila jasne želje da bi jih čuvala, no za 5 min že , dalj pa ne, vendar je pri nas čisto druga situacija, ki pa je ne bom tukaj razlagala.
LP
Tanja
ZDRAVO,
Čeprav odgovarjam na zadnji komentar,bi se rada zahvalila prav vsem,za lepe vspodbudne besede,ki mi jih namenjate,še enkrat hvala,saj si nisem pričakovala toliko odziva z vaše strani.
Ne vem,kaj naj bi lil vzrok takemu obnašanju svoje snahe.Morda,pa to,ker imava z možem družinsko dejavnost in misli,da nimam nikoli časa za punčko Tejo.
Ker sem sama morda bolj občutljive sorte,sem vprašala samo enkrat,če mi jo pusti za kakšno uro,ker sem dobila negativen odgovor,je ne vprašam več.
“Ja, morda ko bo stara kakih pet let” je bil odgovor.Res,verjamite mi zelo sem žalostna in užaljena,pa naj povem, da ni vzrok da nimam čistega stanovanja,
ker sem “bolana” na to,da ga drgnem.Morda ,bom le našla kdaj z njo kompromis!??
LP Sonja
Lepe besede, napisane tu, gor ali dol. Ni vedno vse tako enostavno, kot se sliši. Žal mi je, ampak tu se predstavlja samo ena plat zgodbe, pa brez zamere.
Tudi sam moram občasno omejevati stike vnukinja-babica, pa imam po mojem zato tehtne razloge, verjamem pa da ima babica svoje razloge, da nimam prav. Je že tako, da ima vsaka zgodba dve plati.
Nikakor pa ne odobravam, da se ti stiki preprečujejo na nulo. Ne vem kakšni so razlogi tvoje snahe, ne bi pa priporočal, da bi ta težava vnesla nesoglasja v družino tvojega sina.
Sama imam dva sina in me tudi, no upam vsaj, čakata vsaj dve snahi. Otroka sta majhna in bi mi občasno varstvo prišlo zelo prav. Tašča (in tast) živi bistveno bližje kot moji starši, vendar ju nikoli ne prosim za varstvo iz naslednjih razlogov:
– ko sem rodila prvega sina mi je kar naprej razlagala, kako ona ZNA z otroki in kako “mlade” tega ne znamo
– dolgočasa ni upoštevala nobenih mojih navodil (ko smo z otrokom na obisku) glede prehrane: pri pol leta mu je tiščala v usta žlico s kislo smetano. S tastom imata sicer obupne prehranjevalne navade (vse nacukrano in mastno). Pri vsem skupaj se ima za fantastično kuharico in mi razlaga, da ona ne rabi kuharskih knjig, ker zna kuhat (mi jih imamo veliko, ker zelo radi eksperimentiramo). Enkrat smo pošteno zaropotali in se je uredilo to s tiščanjem hrane otroku v usta.
– otroku razlaga oslarije (da ne bi npr. odprl kakih vrat, mu reče, da so tam miške…). Sama otroku vedno povem po resnici.
– s tastom kadita kot turka
– rada razlaga o svojih vzgojnih principih, ki jih je imela do svojih otrok (da otroka moraš včasih udarit – nikakor se pa ne bojim, da bi mojega udarila)
– do mene se obnaša kot vseved, otrokove želje je ne zanimajo
Uf, še bi lahko naštevala. Glede na to, da se zelo dobro zavedam zgoraj napisanega, upam, da pri svojih snahah ne bom delala takih ali drugačnih fint in da se bom lahko veselila svojih vnukov.
Zelo rada bi vam odgovorila (na vaše dvome dveh plati),da ni nobenih problemov
kar se tiče medsebojnega razumevanja z mojo snaho.Razumeva se odlično,vse do male vnučke,tam se pa vse konča.Zelo je materinska, saj misli,da ona najbolje obvlada vse stvari kar se tiče otroka.Je tudi malce občutljiva na besede,kar pa sama zelo upoštevam,od takrat,ko sva imele neljubo situacijo.
Naj navedem:
Ko sta z mojim sinom po (6 mesecih) začela ljubezensko razmerje,sta hotela iti
sama živet v najemniško stanovanje,ki je bilo v pritličju in tudi vlažno.Ker sem jima
odsvetovala,mi je hudo zamerila.Češ,da kaj pa jaz vem,..ipd.Tako hudo je bilo,da sem se ji morala ,da sem stvar umirila, opravičiti,da sem sploh kaj svetovala in da
sem se vtikovala.Kasneje,mi je bila snaha še hvaležna za to,da je upoštevala moj nasvet,ker sta si s sinom zrihtala stanovanje v hiši pri njihovih starših.
Od takrat dalje sem izredno pazljiva na raznorazna “soljenja pameti”,ker sem bila že enkrat opečena.Vsakokrat ,ko grem na obisk jo pokličem,da se najavim,
ker je bil slučaj,da sem se enkrat s sinom dogovarjala za prihod,pa ji je pozabil povedati,da pridem,ko me je pa na vratih zagledala se je začudila kako in kaj….
Tako,da mislim,da sem dokaj v redu tašča,da o vseh mogočih darilih niti ne izgubljam besed.Tako,da imam občutek,da si vnučko moram “kupiti”,če jo hočem sploh videti,”pa samo za eno urco,ker imam kasneje opravke.” pravi..
Ne ,saj se ne pomilujem,povem stvari kot so! Samo toliko,presodite še enkrat.
Pa lepo se imejte,pozdrav Sonja
Jaz bi ji pa rekla to, kar si nam napisala. Tisti trenutek, ko bi rekla, da raje zamudi kot, da mi jo zaupa bi jo vprašala zakaj mi ne zaupa. Mogoče bi se tisti trenutek zavedala, da brez veze komplicira lahko pa,da bi iz nje izbruhnila kakšna zamera. Ampak brez, da ji to omeniš boš večno v negotovosti. Sina imeti za posrednika se mi zdi neumno. Menda ne bodo naši otroci reševali problemov, ki jih sami ne zmoremo. Moja hči je zadnje čase prihajala domov na obisk brez moža. Kar naravnost sem jo vprašala, če smo se mu zamerili. Moja skrb je bila rešena v trenutku! Povedala je, da se uči za izpit. Skratka, če je vprašanje postavljeno iskreno in v trenutku , ko nas nekaj zbode tudi zamere ponavadi ni. Na odkrito vprašanje ti bo morala odgovoriti, ti pa boš vedela pri čem si.
Večkrat sem prebrala tvoj post in sem prišla do tega, da kar malo preveč kompliciraš. Vsaka tašča naj bi si dobesedno “vbila” v glavo, da naj mlade pusti pri miru! Če bodo kaj želeli od tebe bodo že povedali. Sicer se pa vkup vzemi, dopovej si, da je življenje, ki ga živijo njihovo, tvoje pa tvoje. Bodi nevsiljivo prijazna, ne delaj mučeniških obrazov in se jih razveseli ko pridejo in jih vprašaj, kadar misliš k njim na obisk, kdaj lahko prideš. Govori po pravici in ne okoli ovinkov pa ne boš razočarana. Vnučko vem, da imaš srčno rada, vendar
moraš razumeti, da so vsakodnevne razmere pač takšne, da je otrok bolj navezan na tiste, ki so z njim vsak dan. Hiti počasi! Saj bo zrastla pa bo enkrat pri tebi enkrat pri snahinih starših. Delaj na tem, da se boste razumeli in ne bodi tako občutljiva! – Jaz se takole trudim in se imamo kar lepo.
Zivjo!
Mogoce bo kdo rekel… kaj pa tale ve, ki otroka se nima. Vendar se nama bo pridruzil cez dva meseca, cakam ga z veseljem in v bistvu komaj cakam, da bodo lahko tudi drugi poskrbeli zanj. Bodoce babice so v luftu, dedek je sicer malo mimo in ga nic kaj dosti ne briga, ker ima kavc in TV, ocka bo pa tudi sel malo na delno porodnisko. Vse moje prijateljice, kolegice so to ze dale skozi in so se posteno namucile, saj so bile same za vse. Jaz pa ne bom! Mislim, da ima druzina pravico sodelovati, seveda s poprejsnjim dogovorom kaj se sme in kaj ne (govorim o tistih cukrarijah, kislih smetanah, prevec oblekah, podkupovanju… ipd.). Ce pa snaha ne zna ceniti te pripravljenosti, je pa sama kriva, da se ji bo enkrat “odpulilo” od preobremenjenosti. Razen ce je pozabila kako se uziva in zabava.
(Pa da ne bi mislili, da sem kaka mladoletnica, spadam ze v rizicno skupino bodocih mamic z vsem kar spada zraven. Zabavam se pa se vedno rada in prav dobro sem razmislila o vsem kar me caka.)
LP
Tanja