Pozdravljeni. Da začnem od samega začetka. Stara sem 23 let. Delam od svojega 14tega leta v gostinstvu. Naj dodam še da sem samostojna od 16tega leta. Vedno polna energije vedno oseba na katero se lahko zaneseš. V svojih 9ih letih dela sem bila vmes brezposelna cele tri mesece vsega skupaj. Na dopust sem šla letos za 6 dni in pa 2 leti nazaj za 3. Drugo sem hodila domov h svoji družini morde 2krat letno za 3-5 dni. Da se osredotočim na problem. Zadnje tri leta sem nonstop preobremenjena pod stresom ali je to zaradi samih okoliscin ali pac zaradi sluzbe. Psihiater mi je ze sicer omenil izgorelost samo sem se nasmehnila ker sigurno tega nemorem imeti pri 23 letih. Zadnje leto pa pol pa posebaj opažam da se ne zbudim več naspana ali polna energije. Imam extremna nihanja razpoloženja zadnje čase me tudi vsaka malenkost lahko vrže iz tira. Kar v gostinstvu pomeni 10krat dnevno najmanj. Nimam več energije za najmanjše stvari. Se mi zdi ko da zberem dovolj energije samo še za delat in potem se tu stvar zaključi. Že najmanjše stvari kot so hišna opravila so mi odveč. Velikokrat se moram prisilit da opravim najnujnejše stvari. Pridem domov in se dam na sedežno ter strmim v piko. Rada bi šla ven z kolegi ali pa na sprehod ampak preprosto nimam niti želje niti energije. Za sprostitev sem kdaj pa kdaj pokadila marihuano. Alkohola skoraj ne konzumiram. Mprda 2krat letno. Moram sicer priznati da moja prehrana ni glih najbolj zdrava saj jem morda 2krat dnevno. Psihiater mi je tudi priporočil da ne pijem nič z kofeinom česar se uspešno držim in sem na brezkofeinski kavi. Včasih bi najraje obupala nad vsem, poklicala v službo, dala odpoved ter se zavlekla pod skalo da lahko v miru ždim ker se mi zdi kot da česa drugega več nisem sposobna naredit. Prosim za kakršenkoli nasvet. Vem da je veliko vpliva tudi iz strani prehrane samo kadar jem po večini ni nezdtava hrana. K psihiatru sem prenehala hodit ker je bil bolj za travme iz preteklosti in ne za take stvari. Kakršen koli nasvet res ker počasi postajam obupana nad trenutno situacijo. Saj nevem morda pa celo sem že na meji obupa. Lep pozdrav

Pozdravljena,

Znaki, ki jih opisuješ kažejo na tipično izgorelost. To, da ne bi mogla izgoreti pri 23 žal ne drži. Imel sem že tudi mlajše kliente s hudo izčrpanostjo. Kar nekaj mojih klientov prihaja iz gostinskega poklica. Iz več razlogov je to ponavadi zelo zahteven poklic. Hrana nima posebnega vpliva na potek izgorelosti. Velikokrat odgovarjam na vprašanja: kaj pa meditacija, hrana, masaža, joga, rekreacija, bioenergija itd itd. Vsaka zadeva s tega spiska seveda ima svoje koristi in vpliv na počutje. Ne igrajo pa nobene vloge pri izgorelosti. Situacija, v kateri si se znašla je zahtevna in neprijetna, pa še dolgo časa traja, da se pocajtaš. Ni pa nobenega razloga za obup. Znani so vzroki, s katerimi si se pripeljala do izgorelosti. Ve se kaj to pomeni za telo in kaj za psiho. In tudi ve se kako splezati nazaj na zeleno vejo. Zadevo rešujemo po dve linijah. Eno je, da vzpostavimo pogoje, da se tvoj psihofizični sistem začne rehabilitirat. Običajno to pomeni umik od dela za nekaj časa, recimo bolniška. Bistvo je, da se nekaj časa ne izpostavljaš tistim situacijam, ki jih doživljaš kot stresne. In, ko je nekdo izgorel, je zanj lahko stresna že neka čisto običajna malenkost. Druga linija pa je, da oseba razišče svojo osebnostno strukturo, s katero se je pripeljala v težave, in spremeni kakšna stara škodljiva prepričanja. Običajno so to prepričanja v smislu: »Dobra sem samo, če vsem ustrežem.« ali »Samo delo velja, počitek in zabava so za slabiče.« in podobno. Za podrobnejši nasvet, bi moral tudi podrobneje poznati tvojo trenutno situaciji, otroštvo itd. Je pa žal tako, da je zelo težko sam splezati nazaj na zeleno vejo. Če imaš le možnost, ti predlagam, da si vsaj za par ur najameš psihoterapevta. Mi bomo jeseni štartali skupino za ‘izhod iz izgorelosti’. To bo tudi cenovno bolj ugodno. Če nimaš možnosti privat psihoterapije, ti predlagam, da se oglasiš na psihoterapevtski oddelek v bolnici Begunje. Kolikor vem, se da dobiti nekaj skupinske obravnave brezplačno. Ne vem kako je s čakalnimi dobami, vem pa, da imajo odlično psihiatrično/psihoterapevtsko obravnavo. Če bi se znašla v hudi stiski, lahko kadarkoli mene pokličeš. Če se ne bom oglasil tako, bom vrnil klic. Pa seveda vedno je na voljo urgentna psihiatrična ambulanta.

Kar se tiče ostalih zadev okrog izgorelosti, lahko malo prebereš članke na moji spletni strani, pa na spletni strani Andreje Pšeničny, pa na tem forumu lahko najdeš nekaj mojih odgovorov in podobnih zgodb sotrpinov. Pa recimo lahko si sposodiš knjigo Izgorelost Tine Bončine.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić