Nikoli me v resnici ni zanimal forum o prenehanju kajenja. Ker jaz kadim že vse življenje in ne mislim nehati. Imam preko 60 let. To je posebno doživetje, ki si ga ne smem vzeti. Res da je kašelj bil grozen, ampak kaj, to spada zraven. Tudi pomanjkanje sape. Pa je prišel dan zdravniškega pregleda. Kapaciteta mojih pljuč porazna. Osebje in zdravnica me prepričujejo, naj preneham kaditi. Imela sem veliko izgovorov, zakaj mi to ne pride na misel. Ko te nekdo prepričuje, da ne delaš prav, se zagovarjaš, ne želiš se strinjati z njim. Potem sem šla k pulmologu. Diagnoza KOPG. Nihče me ni prepričeval o prenehanju kajenja. Dobila sem vpihovalnik. Ampak, pomaga, da te noben ne sili v nič. Po mnogih desetletjih en teden ne kadim. Meni je to velik uspeh, a ne vem, če bom ves čas tako močna. Fizično nimam nič posebnega pomanjkanja čustveno pa. Prebrala sem knjigo Allena, berem vse mogoče. Premik v glavi ni tako velik. Kako naprej. Hvala.

Spoštovana!

Žal mi je zaradi KOPB, ki ste ga razvili. Vsekakor težka bolezen. Še dobro, da se da danes vsaj za silo pomagat. Je pa izjemno pomembno,  da ste vseeno prenehali in s tem boste močno zmanjšali nadalnje tveganje.

Že to, da ste zdržali en teden,  je izjemen korak!

V kolikor se bo pojavila želja po  nikotina, vam svetujem,  da si pomagate z nikotinski nadomestno terapijo (Nicorette) in to lahko sprej ali žvečilka ob potrebi po hitri potešitvi, ali pa obliži,  če boste potrebovali nekoliko bolj dolgoročno vzdrževanje. Vsekakor vam svetujem, da se o te posvetujete s svojim zdravnikom/co.

Držim pesti za vas, da vztrajate in zdržite.

Tomaž Čakš

Hvala g. Čakš za vaš odgovor in podporo. Še vedno ne kadim.  Najbolj sem se bala prvega dne, saj si nisem mogla predstavljati, da ne bi kadila. Štela sem ure, kako dolgo mi je uspelo ne kaditi. Dan brez cigaret je tako dolg. Kot sem že v uvodu napisala, menim, da nikotina ne pogrešam, pogrešam pa kave s cigareti, čik pavze, mnoge situacije, ko enega prižgeš, potem pa se lotiš neke naloge ali dela… Fizično se počutim bolje, kašlja je komaj kaj. Ne vem, če bi mi Nicorete kaj olajšale pogrešanje obredov s kavo. Zdaj spijem le jutranjo kavo, ker ostale mi brez cigarete ne pašejo. Ne vem, kako bo s mojim KOPB, pulmologa imam čez 2 meseca. Mogoče pa bodo vidni kakšni znaki izboljšanja zaradi opustitve kajenja.

Kot sem že uvodoma napisala, prebrala sem veliko, tudi velik del tega foruma. Bega me to, da večina bivših kadilcev nikoli ne pozabi na kajenje in so sposobni spet kaditi tudi po 10 letih. Ker je to moje prvo odvajanje in upam, da tudi edino, ne vem, kaj naj pričakujem v nadaljevanju. Ali  bo sčasoma in čez koliko časa moj dan postal normalen, ne da bi imela občutek pomanjkanja trenutkov za kajenje. Če se bom morala vsak dan do konca življenja boriti z nekajenjem, ne bom zdržala takega tempa.

Zdravnika o mojem prenehanju kajenja nisem posebej obveščala. Še vedno se počutim kadilka, ki nekaj dni ne kadi. Hočem reči, da se mi zdi prezgodaj govoriti, da ne kadim več. Cigaret, vžigalnikov in pepelnikov nisem vrgla stran, le pospravila sem jih v predal. Za zdaj verjamem, da bo vse to tam ostalo do nadaljnega.

Spoštovani!

Me veseli,da vztrajate.

Vsekakor razumem to navezanost na različne “rituale”. To je  velikokrat prisotno. Poskusite najti druge, ki ne bodo povezani s cigareto.

V vsakem primeru vam čestitam,  da ste se odločili in da vztrajate.

V kolikor bi potrebovali podpora palahko pokličete tudi na anonimni telefon 0802777 zjutraj ali zvečer,  kjer vam nudijo podporo naše svetovalke in svetovalci. Lahko se odločite tudi za proaktivno svetovanje naše zelo izkušene svetovalke.

Zelo dobro je že to, da ste “z videla” odstranili vse, kar vas spominja na kajenje- tudi čez je v predalu.

Glede  na to, da ste  uspeli že toliko, se zelo gotov, da lahko vztrajate. Zaupam vam in vas podpiram.

Vse dobro želim,

Tomaž Čakš

Pozdravljeni, spet se oglašam. Saj ne vem, zakaj sem odprla novo temo. Vse teme do sedaj so se mi zdele prestare, da bi se lahko priklopila tem starim razpravam. Danes mineva dva tedna od kar ne kadim. Vsak dan posebej se moram odločiti za nekajenje. Nobenega veselja ne občutim, nobenih novih izzivov ne opazim. Ja, mislim si, če bom zdržala imam veliko dela s čiščenjem stanovanja. Zdravstveno se počutim veliko bolje. Zadnja dva dni sem precej težko dihala. Je to normalno? Delala sem dihalne vaje. Danes teh težav ne opazim.  Imam občasno mravljinčenje okončin in blago vrtoglavico. Ampak, saj bo minilo.  Nekaj dni sem zjutraj krvavo usekovala nos. Me mora to skrbeti? Danes ni bilo več. Po nekaj morastih nočeh sedaj kar dobro spim, cigaret še ne sanjam. Opazila sem, da pri pranju las potrebujem manj šampona: prej se šampon ob prvem nanosu sploh ni penil, sedaj se, en plus torej.  Okolici se sploh ne hvalim, da ne kadim. Če bo kdo sam opazil, prav, če ne, pač ne. Zdaj že upam iti od doma brez cigaret.  Nisem se lotila kakšnih športnih dejavnosti. Malo sem izgubljena.  Na nek način se počutim osvobojena, na drug način pa občutim izgubo nečesa, kar mi (je) veliko pomenilo. Upam, da bom po 21 dneh, ko naj bi človek osvojil nove navade, kaj lažje. Lep pozdrav in hvala da me berete.

Vsekakor vas beremo in prepričan sem, da ne samo jaz.

Zdravstvene težave,  ki jih navajate, niso kaj posebnega. Še enkrat bi priporočil, da pričnete s kakšno telesno dejavnostjo (dovolj je samo sprehod) in da na ta način zapolnite tisti čas,  ki ste ga prej porabili za kajenje. Osredotočite se predvsem na pozitivne posledica prenehanja. To, kar opisujete, je zares zelo dobro.  Ne bojte se morebitnih težav.  Prepričan sem,  da jih boste z lahkoto premagali. In pri tem vas podpiram jaz in vsi, ki vas beremo. Verjamem v vas!

Bodite dobro,

Tomaž Čakš

Lepo pozdravljeni vsi, ki berete ta post. Ne opazim nobenih novih zapisov na forumu. Očitno sem bolj osamljena v odvajanju. Minilo je tri tedne nekajenja, pa tudi kakšen dan zraven. Težko rečem, da je kaj lažje. Tekmujem sama s sabo, nikogar ni, ki bi me pobaral, če mi še vedno uspeva.  Saj vem, da je ta odločitev zame, ne za druge. Počutje boljše, čeprav lebdim nekje. Nobene prave volje nimam za karkoli. Opažam pojav aft v ustih, se kar ne konča. Propolis pomaga. Spanje tako tako, največkrat slabo, zato tudi dan ni kaj prida. Včasih izgubim voljo. Dejansko se počutim kot da mi je nekaj dragocenega odvzeto. S težavo se premagam, da enega ne prižgem. A sem trmasta, si mislim, če toliko časa nisem kadila, tudi zdaj ne bom. Upam, da bom uspevala čim dlje.

Prav lepo pozdravljena!

Prav zares ste v teh dneh nekje v “najtežji fazi”. Prepričan sem, da jo boste zmogli premagati in da boste vztrajali. Ste močna oseba in verjamem, da lahko zdržite. Brezvoljnost prav lahko traja nekaj časa.

Zapisi na forumu so zadnje čase res bolj poredki, vendar to ne pomeni, da forum ni obiskan. Vem, da marsikdo bere.

Sicer pa jaz vsekakor mislim na vas in držim pesti, da boste vztrajali.

Le pogumno naprej in se kar oglasite s kašnim zapisom.

Vse dobro želim

Tomaž Čakš

(Še smo)Pozdravljena!Tudi jaz sem kadil polnih 50 let.Včeraj je minilo pol leta od zadnje pokajene cigarete.Prenehal prav tako zaradi pešanja zdravja.Prvi mesec sem slabo spal,občutek lebdenja,kaka dva meseca.Koncentracija še sedaj izredno slaba.Drugih problemov zaradi prenehanja nisem imel ,niti se nisem zredil.Kadilci me ne motijo,dim mi še vedno diši.Vem da ne smem prižgati in če gre za zdravje niti ni tako težko.Verjamem da bo tudi tebi uspelo.Želim vse najbolše!

Sem prišla malo pogledat sem gor in vidim, da imamo nove zmagovalce med nami.

“še smo” dobro vem, kako je na začetku težko. Vendar MINE!  Pride dan, ko sploh ni več težko, ko se na cigareto tudi spomniš ne več in ti je kajenje povsem tuje.

Upam, da še vztrajaš,  še bo hudo ampak zmaga je neprecenljiva.

Jaz sem še zdaj vsa ” napihnjena”,  ko se tu in tam zavem, da sem včasih kadila, zdaj mi pa sploh ni več do cigarete.

Joc, tudi tebi čestitam in ti želim vse dobro in veliko zdravja!

Po daljšem času sem malo pogledala na ta forum in vidim zapis Joca in ja to je. Hvala obema pa dr. Čakšu, ki nas tukaj podpirate, še posebej.  Verjetno vas zanima, če še vedno ne kadim. Naj se pohvalim, ne kadim.  Sem morala prebrati vse moje objave, da sem obudila takratne občutke, saj sem že pozabila nanje. Osebna zdravnica me je pred meseci vprašala, kolikokrat sem prenehala kaditi. Ni mogla verjeti, da nikoli. Ja, to je moj prvič in skoraj že prepričana sem, da zadnjič.

Je pa poskočila teža. Zdaj sem že tik pod mejo debelosti, grozno. Nikoli v življenju nisem imela toliko kil. Berem eno knjigo o drugačni prehrani. Nimam še prave volje, prazniki bodo, ni ravno pravi čas. Ugotavljam, da je lažje nehati kaditi kot shujšati. Samo zjutraj vstaneš in ne kadiš, ko bi še kile tako skopnele..

Tisti osebi zgoraj, ki omenja neko zadevo za odvajanje, bi rekla, da ne rabiš ničesar. Samo odločitev in volja sta edina, ki delujeta. Kar pogumno vsi, ki cincate, ni težko, res ne.

Najprej ČESTITKE za vztrajanje !!!

Zares sem ponosen na vse vas, na vse ki ste uspeli in na vse, ki se še trudite.

telesna teža vsekakor lahko predstavlja težavo. zato pa je toliko pomembneje, da se posvetite primerni in količinsko ne preveliki prehrani ter telesni aktivnosti.

če vam je uspelo z nikotinom, sem prpričan, da vam lahko uspe tudi z obvladovanjem telesne teže.

Bodite dobro

Tomaž Čakš