Prenehala kaditi in ne izkašljujem
Pozdravljeni!
Vsem, ki se tako kot jaz veselite na novo priborjenega statusa neodvisnika, želim vso srečo v tem letu.
2024 pomeni zame že četrto leto brez cigaret.
Še vedno jih nekaj škatlic hranim v predalu in sem navdušena nad samo sabo.
Še vedno sem na srečni strani. Nikoli me ni zamikalo, da bi prižgala in tako teče vse lepo. B
rez muk in občutka, da sem se nečemu odrekla. Nasprotno. Mnogo, mnogo sem pridobila.
Vse dobro vam dr. Čakš, naš veliki podpornik in prav vsem,
ki ste se znašli na tej strani!
Najlepša hvala vam za deljenje izkušnje in prijazne besede!!!
Opravičujem se za pozen odgovor, kot posledico moje nekajdnevne odsotnosti.
Zelo sem vesel, da tako lepo in pozitivno živite naprej brez nikotina
Bodite dobro in uživajte bv življenju
Tomaž Čakš
Pozdravljeni. Pa se še jaz pridružujem forumu. Če mi je pomagal pri odločitvi, mi bo verjetno tudi pri vztrajanju.
Torej, po 25 letih pokajenih približno 25 cigaret, dokaj močnega tobaka za zvijanje je danes 14 dni brez cigareta.
Pod to temo pišem, ker tudi jaz nič kaj ne izkljašujem, ampak me to ne moti 🙂 Imam pa tudi jaz težave z nespečnostjo, razdražljivostjo, itd…
To ni moj prvi poizkus prenehanja, ampak gre zaenkrat nekako lažje, ker si izpostavljam vse pozitivne stvari nekajenja proti kajenju in razmerje je nekje 100:2.
Dobro se zavedam, da me čaka dolgo in naporno obdobje. Zelo mi pomaga fizična aktivnost. Se pa že zdaj pozna na kondiciji in vdihu. Pozitivne stvari so že v tem kratkem času vidne.
Skratka, jaz pravim da končno mam to! In ostali bivši kadilci tudi!
Lp
Spoštovani!
Prav lepe čestitke za odločitev in vztrajanje!!!
Se zelo veselim skupaj z vami in vas vzpodbujam, da vztrajate in premagate določene težave, ki se pojavljajo kot abstinenčna kriza. zelo dobro je, da prepoznavate pozitivne stvari nekajenja.
Pogumno vztrajajte in držim pesti za vas.
Vse dobro
Tomaž Čakš
Draga “mam to” . Tudi jaz ti moram čestitat za odločitev. Pripravi se, da bo zdaj nekaj časa še kar zoprno.
Ampak prvih 14 dni, je pa najhuje in to si že prebrodila.
Če se ti slučajno zgodi zdrs, se nemudoma ustavi in pridi nazaj na to pot.
Vztrajaj… Za spanje pa kakšen baldrijan, čaje za spanje in podobno.
Ni enostavno, ampak bo šlo. Vesela sem zate in pridi še kaj sem.
Ps: še do danes ne izkašljujem..
Pa je 5 tednov mimo. Zdrsa ni bilo, izkašljevanja tudi ne :-).
Spanje se malo izboljšuje.
- Recimo, da je najhuje mimo, so pa dnevi, ki so skoraj taki kot tretji dan. Še vedno zelo pomaga šport. Kondicije imam vidno zmeraj več in je prav super občutek, ko veš, da takrat, ko bi ponavadi zasopel zdaj ravno obratno, potegnem v breg.
Zelo pomaga, da takrat, ko bi drugače enega prižgal raje globoko vdihnem zvež zrak in ta čas tudi naravo opazujem in spoznavam na drugačen način. Dejansko imaš več nekega časa.
No, v času ko nisem v naravi ( služba, dom) mi pa še najbolj pomaga voda. Jo kar nekaj popijem. Na srečo že od vedno ne maram sladkih pijač.
Se še kaj javim.
Se oproščam obema!
Kot izgleda sem spregledal obvestilo o zadnjem prispelem sporočilu, ki ga je poslala mamto!
Zelo lepo opisano, kako se spopadate s skušnjavami. Predvsem pa sem izredno vesel napredka in vzdrževanja, ter da spoznavate dobrobiti nekajenja.
Vsekakor vztrajajte in držim pesti za vas.
Hvala tudi Ja to je za podporo.
Če ne odobrim in odgovorim takoj, me kar opomnite. Včasih se kašno sporočilo med množico mailov kar izgubi :(.
Vse dobro želim
Tomaž Čakš
Ah, škoda dr. Čakš. Jaz sem že upala, da ste kje v kakšnih hribih, na smučanju, pa zato niste videli.
Mamto, torej sem imela prav. Vztrajaš. Čestitam!!
Glede na to, da si se trdno odločila, da ne boš več kadila, si tudi trdno odločena, da premagaš krize. Vedno manj jih bo in vedno blažje bodo. Lahko se ti celo zgodi, da jih sploh ne bo več, ker si dorekla sama s sabo.
V neki točki namreč popolnoma izzvenijo tudi krize.
Globoko dihanje je pa tudi meni zelo pomagalo. Prav sprostilo me je.
Vse dobro obema.
Jaz sem pa vmes že obupal glede odobritve komentarja in že nekaj časa nisem pogledal.
No, nisem pa obupal kar se tiče kajenja. 🙂 In tukaj 8 teden brez enega dima. Kriz je res vedno manj. Pride, ob kakšnih stresnih situacijah, ko bi drugače prvo enega pokadil in šele potem reševal. Zdaj je dihanje svežega zraka.
Ja to je, imaš prav. Verjetno, ker sem tokrat čisto drugače zastavil. Trenutno sem se vsedel na sonce na kavo, kjer bi drugače še dva zraven pokadil. No, nič mi ne manjka.
Hvala za podporo in se še javim.
Lp
Še enkrat se oproščam za pozno objavo!
Kar večkrat me “pocukajte” in opozorite, če ne pride do objave. V množici vsakodnevnih e-sporočil, se lahko kaj izgubi ali spregleda.
Vsekakor pa je super, da vztrajate!!!
Sem zelo vesel za vas in kar tako nadaljujte. Vsi, ki te strani prebiramo, smo z vami!
Lepe dneve vam želim in martinčkanje na spomladanskem soncu.
Tomaž Čakš
Pozdravljeni
Bom kar nadaljevala debato, da ne odpiram nove.
29.2 sem prižgala svojo zadnjo cigareto po 20 letih kajenja cca 1 škatla na dan.
Prvih pet dni seveda počutje zombi. Sprejmem.
Sedaj pa me že malo straši vse skupaj.
Neverjetno sem se vedno jokava, v smeri depresije,brez volje in energije za početi stvari ki so me prej veselile.
Spim zelo slabo, se prebujam, sanjam..
Najbolj me skrbi , da nisem tukaj in zdaj, ne znam razložiti, hodim po svetu kot ” robotek” ki vse dela podzavestno,.. zgodilo se mi je da v določenem trenutku sploh nisem vedela kje sem na obvoznici in me je grabila panika. Ne znam čisto opisat svojega stanja, vendar me skrbi, da sem odsotna In na trenutke sama sebi nevarna.
Je to vse normalno ali bi me moralo skrbeti?
Petra pozdravljeni!
To, kar opisujete, so dokaj pogosti znaki abstinenčne krize. Ker je prenehal “stimulus” nikotina, se je zmanjšal nivo doamina, ki je eden glavnih mediatorjev v možganih. Njegovo pomanjkanje lahko vodi pojava depresije. Drugi pomembni nevrotransmiter je adrenalin, katerega nivo se tudi v začetku po prenehanju uporabe nikotina zmanjša.
Vsekakor je pomembno, da ste v teh prvih “fazah” opuščanja kajenja pozorni na vse kar ste opisali. Ko vozite, bodite maksimalno skoncentrirani, proti depresiji in za izboljšanje “energije” pa svetujem telesno aktivnost. Potreben je čas, nekje do 1 meseca, da se organizem prilagodi in da pridejo nevrotransmitorji (nevronski prenašalci) do normalnega nivoja brez stimulacije s strani nikotina.
Zelo veliko je vredno, da ste se odločili prenehati in za to vam res čestitam!!! Držim pa tudi pesti, da boste vztrajali, kljub težavam, ki jih imate. Nekoliko si lahko pomagate tudi nadomestno nikotinsko terpijo (Nicorette), vendar dajte samo takrat, ko je zares hudo. Morda vzamete preden začnete z vožnjo.
Bodite pogumni in vztrajajte.
Vas podpiramo v svojih mislih.
Vse dobro
Tomaž Čakš
Spoštovani
Najlepše se vam zahvaljujem za spodbudne besede. Moram priznati da ste veliko vplivali tudi vi, namreč bila sem na enem od vaših predavanj nedolgo nazaj na nijz😉 nekako je bila to brca v rit, če lahko po domače povem.
Nikakor nimam namena prižgati cigarete- to sem ” v glavi” uredila.
Bolj me je skrbela ta moja ” odsotnost” zombi varianta če se lahko tako izrazim po skoraj da že 3tednih. Da pač ja z glavo nisem pri stvari.
Če je vse to normalno, potem me ne skrbi, če sem bila tako močna da sem vrgla stran cigarete, bom prebrodila tudi to krizo
Hvala vam iz srca
Petra
Velja Petra!!!
Kar pogumno vztrajajte. Ste na dobri poti in vsi na tem forumu vas podpiramo in držimo pesti za vas.
Glede težav, ki jih omenjate, pa dajte tako kot sem že zapisal. Telesna aktivnost je pri tem ključna in pa da poskušate biti tudi čim bolj miselno aktivni.
Lepe pomladne dni vam želim
Tomaž Čakš
Draga Petra, če te potolaži, ja, zombi varianta, kot si jo dobro opisala je normalna. Pri meni je bilo nekje v tretjem, četrtem tednu celo huje kot v prvih treh dneh. Ampak, če bi bilo enostavno… Žal ni. Še vedno pride zombi dan, je pa zdaj po 2 mesecih veliko lažje. Pri meni se je tudi spanje skoraj čisto normalizira. Pride noč, tako kot zombi dan.
Tudi jaz verjamem vate, ker si uredila pri sebi. Mislim da jo to res važno.
Fizična aktivnost pa res še najbolj pomaga. Če le imaš opcijo nekako migaj.
Sem imel pa tudi jaz probleme z vožnjo. Na momente me je bilo prav strah, da bom zletel s ceste. No, to mine.
Mamo to!
Lp
Se priključim debati. Ja, tudi pri meni so bile zombi faze. Sem imela pa srečo, ker so ravno takrat veljali corona ukrepi in nisem bila dosti na cesti, saj nas nikamor niso spuščali. Še stvari iz trgovine so mi dostavljali domov.
Seveda je bilo najhuje prve tri mesece, potem se je vse precej zredčilo. Razen nespečnosti in čustvene občutljivosti, ki je kar dolgo trajala. Še zdaj se včasih pojavi kakšna slabo prespana noč. Vendar je to zdaj zaradi hrane, če kdaj prepozno kaj pojem.
Mamto in Petra- tako zelo vesela sem za vaju oba, da sta se odločila nehat kadit in da se držita nad gladino, da vama ne morem povedati!
Vem, da je to res velika odločitev in vem, da je potrebno kar dosti moči, da se obvladaš in zdržiš.
In vem, da bosta oba zdržala. Čestitam Petra, tebi prvič. Mamto, tebi pa še enkrat, ker si še na tej strani.
Ma, res smo dobri!
Spoštovani!
IQOS spada med tobačne izdelke, ki sicer ne gorijo, se pa segrevajo. Dejstvo je, da vsebujejo nikotin in tudi vrsto drugih strupenih snovi, morda nekoliko manj, kot običajni tobačni izdelki. Vsekakor pa so to izdelki za vzdrževanje nikotinske zasvojenosti in NIKAKOR izdelki za pomoč pri opuščanju.