Lepo pozdravljeni.imam 21lwt in se od 16 leta naprej ubadam s prekomerno tezo. Ko sem imela 16 let in sem bila se zelo obcutljiva me je eden izmed sosolcev grdo uzalil ces da sem debela(imela sem 70 kg in 169 cm). Naenkrat sem prenehala jesti.jedla sem minimalno,samo pri vecerji ko smo bili doma sem pojedla polovico,saj sem rekla da zdravo hujsam.drugega nisem jedla nic in pila veliko vode.kg so kar izginjali dokler nisem 2x omedlela.prisla sem na 50kg.nekajkrat sem uzela tudi odvajala.ko so ugotovili kaj se dogaja z mano so mi na use nacine pomagali.zacela sem jesti normalno kot usak in prisla na 64 kg. naenkrat sem se zavedala pred 6meseci da zelo nezdravozivim in se malo gibam tako sem se upisala v fitnes in jedla zdravo.ko mi je zacelo primanjkovati denarja sem fitnes zamenjala za rolarje in sprehode v naravo.en dan pa bum! Prenajedla sem se.kot zmesana sem vase zabasala neznane kolicine hrane.priblizno 4000 kcal.bilo mi je slabo.ker ne morem prisiljeno bruhati sem uzela odvajalo. Takrat je bilo konec.to se sedaj ponaulja skoraj usak drugi dan.nevem kaj naj.kaj naj narefim da preneham s tem?! Nobenemu nocem omeniti tegaproblema rada bi ga resila sama ampak nevem kako.drugace se veliko ukvarjam s sportom.vendar ko sem sama izkorist trenutek in se prenajem..kar samo od sebe tudi ce se zavedam da tega ne bi smela.ponavadi se prenajem z OH. Vase dam kar lahko do bolecin in potem odvajala in cakam da primejo…prosim za pomoc

Pozdravljena KA,

na žalost je v svetu tako, da se bo vedno našel nekdo, ki si bo vzel pravico komentirati naš videz. Čeprav je to le mnenje druge osebe o nas, se nas pogosto globoko dotakne. Žal se je tudi tebi zgodilo, da si bila del te zgodbe. Kadar nimamo tehnik s katerimi bi premagali občutke krivde, sramu in ostala čustva, ki se nam ob kritiki videza zbudijo, se lahko zgodi, da je padec zares globok. Pričnemo škodovati sebi z raznimi dietami, dokler niti ne opazimo, da smo že davno prestopili mejo, ki je še dobra za naše telo.
Opisuješ kako se dnevno zapletaš v začarani krog stradanja in prenajedanja. To se dogaja impulzivno, kar zgodi se, najbrž imaš občutek, da se ne moreš ustaviti in potem, ko je mimo obžaluješ? To je značilno za motnje hranjenja. Verjamem, da misliš, da boš to lahko rešila čisto sama. Žal običajno ni tako. Tudi zdravnik, ki je recimo srčni kirurg ne more operirati sam sebe, čeprav točno pozna postopek. Potrebuje podporo ostalih zdravnikov, domačih, prijateljev in tudi tujcev, da bi lahko okreval. Tudi pri motnjah hranjenja je tako.
Obstajajo različne oblike pomoči – svetovanja, psihoterapija, razna društva, ki se ukvarjajo s tem področjem. Na seznamu tem je v pdf formatu knjižica z naslovi kje lahko poiščeš pomoč v različnih krajih po Sloveniji. Pobrskaš lahko tam.
Poiskati pomoč ni nič sramotnega. Je pa lahko strašljivo, še posebej, če smo imeli v preteklosti slabe izkušnje z iskanjem pomoči. Kako je pri tebi s tem?

Želim ti vse dobro,

Tatjana

Glavna stvar je, da se zavedaš svojega problema. Druga stvar pa, da želiš pomoč. Super, bolje ne more biti. Zelo težko se je izvleči ven, ker so to globoke neobvladljive stvari. Ponavadi gore nasprotujočih si nezreguliranih čustev, ki te dobesedno požirajo od znotraj in se zdi, da jih je moč edino tako obvladovati. Vendar temu ni tako. Vse se da rešiti. Potreben pa je čas, veliko samozavedanja in budnosti, ter strpnosti do sebe, vsak dan znova. Stop terapija je zelo učinkovita, ker ti da dihati in imaš možnost izhoda. Najbolj te bo lahko razumel nekdo, ki je dal čez enako agonijo. Teorija je sicer v pomoč, da veš kaj se ti dogaja, ne bo pa rešila težave. Srečno!