Sovica, bravooooo!

Berem zgornje poste in v vsakem se najdem. Razen v tistih, kako je fajn hodit in migat, saj če imaš 40 kg preveč je tudi hoja hudo naporna in se premikaš bolj od klopce do klopce. Poznam tudi občutek kako je fino in pomirjujoče ko se dobro naješ hrane, ki ti “paše” in nimaš meje, samo še en bonbon, pa samo še en, ampak zdaj pa res samo še en in tako dalje. Razjeda pa nenehno obtoževanje v stilu, pa sem rekla da bom šla malo hodit, pa nisem šla, pa sem si obljubila samo en sladoled in ne dva, pa nisem držala besede, skratka samo disciplina je na psu. Dan začneš z načrti kaj vse boš naredila zase, končaš ga pa z samoobtoževanjem. Pa še en problem je, po 50. letu gre vse bolj počasi in z muko.
Evo malo sem se razpisala, pa verjetno nič pametnega povedala, le malo si olajšala dušo.
Lepo se imejte in držite se.

Sovica, kmalu boš morala spremeniti nick 🙂

Sonja, saj bo. Ne bodi prestroga do sebe in če zmoreš samo od ene klopi do druge, pojdi pač od ene klopi do druge (po možnosti ne v najhujši vročini).
Meni res zelo zelo pomaga, ko berem druge punce, kako se skupaj matramo, bodrimo druga drugo, dosegamo prve mini uspehe, pa nato malo večje in tako naprej. Jaz sem bila v kar slabi koži, pa sem se, odkar spremljam ta forum, spravila vsaj toliko k sebi, da ne plenim po polici s sladkarijami.

Sem pa na ta način prek enega drugega foruma uredila zadevo, s katero sem kar odlašala in odlašala, pa sva se z eno neznano forumašico dogovorili, da naslednji dan obe začneva urejati … Ne vem, ali je stvar pripeljala do konca, je pa vsaj začela. No, jaz sem uredila.

Tako da če misliš, da ti lahko kakorkoli pomagamo takole na daljavo, samo povej. In sladoled ima itak manj kalorij kot druge sladkarije, če te to kaj tolaži. Samodisciplina je problem tudi pri mlajših (no, jaz ti sledim tesno za petami po letih) in pri meni osebno že od nekdaj.
Gibati se je pa res fajn, že zaradi tega se ti splača oklestit te nesrečne kile.

mamax3, hvalaaaa; iiii

pravakvaka; verjetno ne še tako kmalu ampak ko pridem na polovico zastavljenega cilja, pa spremenim; mi je full dober občutek, da sem končno se premaknila iz mrtve točke in naredila nekaj zase;
evo danes dopoldan je bil tipičen babji: kavica z eno prijateljico (in izvem, da je tudi ona trpela za depresijo in kg) potem pa sem šla z drugo prijateljico po trgovinah (smo kupovale darilo za razredničarko) in skup do frizerke pa na en dolg klepet; od doma sem šla ob 7:30 zjutraj in prišla domov nekaj čez 14,me je čakalo že kosilo – priden možek, pol pa ap cap na trening in na zaključek v vrtec od ta najmanjšega, mal prej prišli domov in en za drugim so šli pod tuš, jaz še čakam na vrsto in gledam po bajti ampak me ne gane, bom že jutri pospravila….

sonja23; sva že dve, ki imava kar nekaj kg za dol dat; no, jaz nisem še blizu 50, komaj dobro čez 30 ampak po preiskavah, ki sem jih imela, so mi kazale 60 in zdaj sem še bolj odločna, da naredim nekaj zase tako da pogumno naprej; me smo tukaj za spodbudo ena drugi, za nasvet, tolažbo, podporo;
tako ko pravi pravakvaka pa od klopce do klopce, naslednjič boš do druge klopce pa do tretje in na čez čas ne boš potrebovala klopc, boš kar mimo njih šla; tudi meni je bilo težko začet ampak sedaj ko je poletje in ko bi kot nekdaj kiklco oblekla in ozek top me pa kr stisne in skrijem te svoje šlaufe v rjuho ampak ne za dolgo;
glavo gor in pogumno, korajžno naprej;
jaz sem tudi na neki kvazi dieti no bele izdelke sem zamenjala z sojinimi, riževimi, rženimi, mleko zgolj v kavo, cuker nadomestila s sadje, zelenjava je nujna in to v večjih količinah kot do sedaj, meso 1x do 2x na teden, ribe 1x, ostalo je vse na zelenjavi, rižu, sojine testenine, večerje ni (razen danes, ko je bil piknik); in ogromnooo vodeeee, mi pravijo otroci da sem ko žabica 🙂

@ZalostnaSovica, tudi mene je bilo strah, ker sem se ubistvu spopadala s panicno motnjo, si lahko predstavljas, da je bil ta strah se potenciran. Ampak ej, dokler se niso tezave zacele, sem pa cisto lepo shajala brez zdravil, zakaj torej ne bi zmogla v bodoce. To je trenutna bergla, potem se pa clovek pozdravi in idealna priloznost za spucat stvari, od odnosov pa do sebe. Pa malo bolj cenit tiste dni, ko je vse vredu od zdravja naprej. Ne vem, sama na kvaliteto zivljenja gledam popolnoma drugace.
Uglavnem pa verjamem, da bos zmogla, tako zgubit odvecni balast, kot vse ostalo. Vazno, da je volja.
Ce ni volje, naj bo pa obcutek obveznosti do sebe, kot gres v sluzbo recimo. Tja moras, ce se ti da ali ne. Meni je predvsem to pomagalo,

Drage dame!

Na tem portalu se najdemo, ker imam podobne težavice, beri, prekomerne kilogramčke, ki nas vsak dan bolj morijo. In potem se potolažimo…samo še danes papam, jutri pa res začnem.

Tega jutri pa od nikoder. Ali pa se zaženemo…vztrajamo nekaj dni, do bolečine zaradi gibanja…in potem obupamo. Znano?

Veliko nas je šlo skozi to.

Moje izkušnje…vsakih cca. 5 let je potrebo znova spremeniti svoj način življenja, prehranjevanja, gibanja in seveda razmišljanja. Da se ne pogovarjamo o času, ko nastopi mena….to je šele ena preizkušnja za nabiranje kilogramčkov.

In čustvena stanja seveda, naši največji toksini. Tako zelo smo naložene, no, tudi moški so, že otroci.
Veliko lažje se je lotiti kilogramčkov, ko se počistimo najprej svojega negativnega čustvovanja.

In potem lepo po vrsti. Razmišljanje, prehranjevanje, gibanje, sprostitev, počitek…ob vsem delu seveda. Harmonija vseh področij, zmernost.
Kilogramčki, maščoba se nam nista nabrala čez noč mar ne?

Z vztrajnostjo, ljubeznijo do sebe gre.
Vse zmoremo. Prav vse.
Zato, pogumno! In lepo je, ker se vzpodbujamo tukaj.

Lep večer vsem. 🙂

Sovica,
kam pa si šla na preiskave, da so ti odkrili biološko starost?

hvala!

@kam: preiskave je opravila ena gospa, ki se ukvarja z zdravo prehrano in ima delavnice na to temo; obratuje na Obali