Pozdravljeni!

Stara sem 17,5 let – visoka 171 cm in tehtan 83kg.
Čeprav mi vsi govorijo da nisem ‘debela’, ampak malo bolj ‘močna’.. mi ne da miru.

Že več let se borim s svojo telesno težo, pa mi nekako ne uspeva.
Od malega sem se ukvarjala z različnimi športi, pa ni zaleglo – vedno sem imela 10kg min. preveč. Ker sem bila še mlajša, se nismo toliko ukvarjali z odvečnimi kilogrami – vsi so bili mnjenja, da bom po vsej vrjetnosti v puberteti sama začela izgubljati težo.
Na leto sem se zredila 10kg ali več, vse do 15 leta.
Poleg tega nihče v družini ni debel.

Okrog mojih 14, sta se ločila starša. Takrat sem opustila vse športe, in se od takrat dalje dejansko ne gibljem več.

Nato je nastopila srednja šola.. zaradi natrpanega urnika, in vseh ostalih dejavnosti preprosto nisem našla časa niti več za spanje, kaj šele za šport.
V tem času sva s mamo poskusili tudi ločevalno dieto.. katere sva se držali slaba 2 meseca.
Moram reči da kljub temu da se nisem gibala, sem izgubila cc. 6 kg.
Vendar sem nato vse skupaj opustila, ker sem preveč začela pogrešati ‘konkretno hrano’ – to so za mene sendviči.
Nisem sladkosneda, sladkarij sploh ne jem – nikoli jih nisem. Ne jem niti ti. ‘fast food-a’. Pa tudi večerjam se trudim odpovedati.

Prišel je čas ko sem se zelo zdredila, pa se tega nisi zavedala nisem.
Imela sem 96kg – še pred letom in pol.

Nato sem v slabih 3 mesecih shujšala 15kg – brez gibanja.
V bistvu sem stradala – živela sem od enormnih količin vode, in pomarančnega soka, oreščkov (mandljev), kave z mlakom in sladkorjem, ter cigaretov.
Bila sem res vesela, vendar to ni trajalo dolgo. Po 3 mesecih sem bila tako izčrpana da preprosto nisem zmogla več. Telo ni dobilo dovolj energije, da bi normalno funkcionirala.

Od takrat pa do danes sem pridobila dobre 3 kg.
In to težo sedaj tudi držim.
Vendar se ne počutim dobro. Imam tudi probleme s kožo.. vendar samo na obrazu (akne itd.) – že od nekdaj.
Trudim se jih znebiti pa ne gre. Bila sem že pri dermatologu in osebni zdravnici, redno uporabljam različne pilinge, vsako dnevno si čistim obraz zjutraj in zvečer, skrbim da je vedno dovolj navlažen.. pa ne pomaga. Dejstvo je, da brez pudra ne grem nikamor – kar je zelo neprijetno.
Čeprav mi fant in vsi ostali govorijo da ni tako grozno, vem da je.. še nihče me ni videl brez pudra razen domačih, ker se sramujem svoje kože.
Vem da na to lahko vpliva tudi hrana.. vendar kolikor vem, mastna – ki pa je NE jem, in ne vem več kako si naj pomagam.. mi lahko vi pomagate?

Vem tudi da imam težave s prenajedanjem.
Ne bruham ali kaj podobnega.. enostavno jem preveč. Ne čutim kdaj sem sita – in bilokomu to povem, se smeji da to ni res. Vendar dejansko je tako.
Ponavadi premalo pijem, in čez dan nimam časa jesti – že zaradi šole. Ko po pridem domov pa so me ‘sam oči’ in bi pojedla vse kar vidim. In to je to – največja napaka, da se enkrat dnevno najem do onemoglosti.

Vem da sem polna problemov, vendar prosim za odg.
Nočem se zdrediti..
Nevem več kako začeti.. kako naj si sestavim jedilnik?
Kje naj poiščem pomoč za prenajedanje?

Prosim za čim več informacij, hvala!

Pozdravljena,

vse stvari so se ti nakopičile kaj? To mora biti res grozno, občutiti vsa ta doživljanja in ne najti ustreznega izhoda. Verjamem, da ti je težko, se pa da marsikaj narediti.

Boriš se zase, kar kaže to tvoje pismo kot iskanje možnosti na koga se naj obrneš zaradi prenajedanja in glede hrnajenja. Odločitev za iskanje pomoči ni lahek korak in lahko si čestitaš, da si ga naredila.

Težko je kadar nas ljudje, ki jih imamo radi in nas imajo radi ne razumejo. Očitno je, da tvoji prijatelji in bližnji ne vedo veliko o težavah glede motenj hrnajenja. Občutek sitosti, ki praviš, da ga nimaš, je nekaj običajnega – izguba le tega namreč. BNeredni obroki, stradanje in odrekanje hrani vodijo dolgoročno v neravnotežje telesa in sčasoma se zgodi, da občutek lakote in sitosti več ne zaznavamo na način kot smo ga prej, ko je bilo hranjenje v ritmu telesa. Vendar se z rednimi obroki ta občutek vrne nazaj. Ko boš začela poslušati spet kaj tvoje telo potrebuje bo sčasoma tudi ta občutek prišpel nazaj.

Da bi ugotovila kaj je razlog, da se ti vse to dogaja okoli hrane, je seveda potrebno, da se vključiš nekam kjer ti bodo pomagali. Ne vem za kateri kraj bi potreboval naslov. Zaenkrat ti ga bom dala za Ljubljano in sicer društvo Muza, pokliči Vesno Šolar na tel. št. 01/425-03-38. Lahko se dogovoriš za individualno svetovanje ali za skupino, odvisno kaj bi ti bolj odgovarjalo. Lahko pa pokličeš tudi Vesna Markič, ZD Ljubljana Šiška, Ljubljana, tel. št. 01/5815-200, je psihiatrinja vendar ima znanja s področja motenj hranjenja in dela na koncesijo, če npr. na muzi ne bi imeli več prostora.

Vsekakor si na dobri poti. Zaupaj si. Kar se tiče tvoje kože, je lahko to tudi del odraščanja in bo sčasoma minilo. Lahko pa vedno zaprosiš za drugo mnenje in prosiš, da greš k drugemu dermatologu. Se posvetuješ dodatno s svojo zdravnico. Včasih so problemi s kožo res del odraščanja in potem minejo, lahko pa tudi posledica slabe prehrane – ki pri tebi gotovo je. Pa ne mislim s tem, da ješ preveč maščob, lahko da tudi, vendar zagotov ješ kaj drugega premalo. Pri svetovanju na muzi se pogovarjaš o obojem – tako o načinu hranjenja kot tudi o razlogih, da je do tega prišlo. To je potrebno – oboje skupaj, da se stvari uredijo.

Glede kože se res posvetuj še s kom. Jaz namreč nisme zdravnik in je vse kar bom rekla moje laično znanje glede tega.

Vsos rečo,

lp

Tatjana

Mi lahko poveste kakšen naslov za Maribor?

Zanima pa me tudi.. kako je s temi svetovanji.
Tematika teh je pogovor in spoznavanje zdravega načina prehranjevanja, ali je možno da ti sestavijo tudi kakšne jedilnike ipd.?
Moram k osebni zdravnici prej po napotnico?
Ta svetovanja so plačljiva?

Resnično hvala, LP

V MB se lahko obrneš na MIC Infopeka, ob železnici 16, MB, te. 30 06 850 ali Zdr. dom MB – dispanzer ali za pedopsihiatrijo 22 86 354 ali dispanzer za psihohigieno (odrasli), 22 86 200. Svetovanja so usmerjena v iskanje vzrokov za nastanek motenj, skozi pogovore s strokovnim delavcem in usmerjena v krepitev lastne moči ter spoznavanje sebe in v pridobivanje orodij za razreševanje stresnih situacij in stisk, ki8 vodijo v motnje hranjenja. Npr., če oseba tišči vso jezo v sebi in gre rajši telovadit kakor da bi povedala, da je jezna ali se prenaje, se pogleda kaj se je v času pretirane telovadbe dogajao oz. prenajedanja, kaj je sprožilo pobeg v hrano oz. stradanje in potem kako oseba vidi npr. jezo, kaj ji jeza pomeni, išče se načine izražanja jeze v varnem okolju za osebo ipd. Svetovalec nudi pri svetovanju podpodro, ki pogosto v okolju iz katerega oseba izhaja le te ni ali je napačna – usmerjena v obtoževanje osebe, da če bi le hotela bi lahko to premagala – kar ej posledica premalo znanja o motnjeha hranjenja. Ne dobiš jedilnikov kako bi jedla temveč se pa pogleda kakšna prepričanja te vodijo v odrekanja maščobam iidr. hrani, ki jo npr. oseba vidi na spsisku prepovedanih živil. Dela se na obeh področjih, lahko se pogovarjate o hrani, vendar prav jedilnikov kolikor sem jaz seznanjena ne delajo. Se pa pogovor vrti okoli hrane. Pomembno je oboje.

Napotnica ni potrebna, plačljivost svetovanj pa je odvisna od posamezne organizacije. Nekje je ta prispevek minimalen, npr. 25 e za 4 srečanja, nekje več, nekje pa brezplačno. nekje tudi dražje. To boš največ izvedela, da greš na en pogovor sama in si daš možnost spoznavanja kako svetovanje poteka, še vedno lahko prekineš, če ugotoviš, da ni zate. Boš pa največ izvedela osebno, če jih pokličeš tja.

Srečno.

Tatjana