Prenajedanje :(
Ne, sej se ne razumeva sploh. Ja, gre za psiho in pravim ti, da ni tko enostavno to psiho kontrolirat kot to mislite nekateri. V ozadju je mnogo več. Zato pa pravim, da tisti, ki nimate s tem problemov, tistih PRAVIH problemov, ne veste.
Lažje je napr. se kontrolirat nekomu, ki poje obilne količine hrane samo zato, ker rad je in ni odzadaj drugega vzroka, da se prenažira. Ni pa isto za nekoga, kjer odzadaj tiči drug globok vzrok, da seže po hrani.
Pa kolikokrat se moram še ponavljat?[/quote]
Ti se boš ponavljala vse dokler boš imela tako težavo. Moja psiha deluje drugače. Kot vidiš sva v tem različna.
Lp
Sej, o tem tudi govorim, da nimaš s tem opravka in ne veš. Zato pa prosim ne minimalizirat naših problemov, ker jih ne poznaš. Prepogosto naletim na takšne ljudi, ki mislite, da so to enostavno rešljive zadeve. Hočem le povedati, da dokler nisi tam, nimaš pojma. Govoriti kar tako neki na pamet, je neumno.
Pa sej, če tko pogledam malo teme na tem forumu… Odprejo temo s težavo, da preveč jedo, imajo probleme s težo, ker kao nimajo discipline. Ko bodo začeli iskati vzrok, ZAKAJ preveč jedo, bodo na dobri poti. Mislijo, da je glavni problem “ne znam se kontrolirat, preveč žrem”, pa v resnici ni. Pri večini zadeva ni tako enostavna. Dokler ne najdeš vzroka, ozadja, se vedno vrtiš v začaranem krogu dalje. To uvidet zahteva čas. Tudi sama sem bila na tem, ko sem mislila, da sem le nedisciplinirana in zato preveč jem. Zdaj vem, da sem na dobri poti in sem že marsikaj storila, se lotila reševati vzrokov in tako se posledično BED problem zmanjšuje. Drugi pa… pač uvidijo vsak po svoje- eni prej, drugi slej, tretji nikoli 🙂
To je vse kar sem še hotela zapisat.
Lep pozdrav vsem!
Sej, o tem tudi govorim, da nimaš s tem opravka in ne veš. Zato pa prosim ne minimalizirat naših problemov, ker jih ne poznaš. Prepogosto naletim na takšne ljudi, ki mislite, da so to enostavno rešljive zadeve. Hočem le povedati, da dokler nisi tam, nimaš pojma. Govoriti kar tako neki na pamet, je neumno.
Pa sej, če tko pogledam malo teme na tem forumu… Odprejo temo s težavo, da preveč jedo, imajo probleme s težo, ker kao nimajo discipline. Ko bodo začeli iskati vzrok, ZAKAJ preveč jedo, bodo na dobri poti. Mislijo, da je glavni problem “ne znam se kontrolirat, preveč žrem”, pa v resnici ni. Pri večini zadeva ni tako enostavna. Dokler ne najdeš vzroka, ozadja, se vedno vrtiš v začaranem krogu dalje. To uvidet zahteva čas. Tudi sama sem bila na tem, ko sem mislila, da sem le nedisciplinirana in zato preveč jem. Zdaj vem, da sem na dobri poti in sem že marsikaj storila, se lotila reševati vzrokov in tako se posledično BED problem zmanjšuje. Drugi pa… pač uvidijo vsak po svoje- eni prej, drugi slej, tretji nikoli 🙂
To je vse kar sem še hotela zapisat.
Lep pozdrav vsem![/quote]
Daj raje napisat konkretno kake težave imaš in konkretno kako jih rešuješ ali si jih rešila, če si jih.
Lp
Lep večer vsem!
Najprej naj se opravičim, ker tako dolgo nisem odgovarjala…2 službi, faks in predvsem slaba vest pred vami in predvsem seboj…
Hvala za vzpodbudne besede in nasvete, vem, da je bil prav vsak mišljen dobronamerno, še posebej hvala Kolesarki, Lenki, Proskuri, Pemini, April Rain, tudi Goranu, vsi imate prav.
Žalostno je, da je narava mojega dela svetovanje aktivnim in hujšajočim o načrtovanju režima in pomenu uravnotežene prehrane, sama pa takole….prav hinavsko se počutim, da ne omenjam, da nisem verodostojna zaradi svojega videza.
Danes delam korake proti temu, da bi se soočila s kolateralno škodo svojega lajfstajla…kot vsak teden sem nesla ločit odpadke…koliko praznih ovojev keksov in čokolad je bilo v mojih smeteh, praznih stekleničk nutel, celo 2 velika kečapa sta se znašla tamle:S Danes se bom temeljito pogledala v ogledalo, gola se zadnji nekaj mesecev nisem pobliže pogledala, jutri zjutraj pa tehtnica tajm :)))))
Zaenkrat se bom odrekla sladkarijam, potem pa počasi dalje.
Večkrat si bom ponovila besede April Rain: In začni se imet rada. In imet sebe rad ne pomeni, da si dovoliš vse. Imet sebe rad pomeni kdaj tudi to, da si rečeš ne. Čeprav boli sami sebi rečt ne in si prepovedat nekaj, kar si tisti trenutek želiš, vendar je dolgoročno to edino prav.
In tudi ni res, da ni mogoče vzdržat neprijetnega občutka, ki nastane takrat, ko si prepoveš izpolnitev neke želje. Treba je razvit mehanizem samofrustracije in zdržat notranji konflikt med delom sebe, ki si nekaj želi in drugim delom, ki ti to prepoveduje. To je temelj samokontrole in je nujen za uspeh na kateremkoli področju.
Vse dobro, vsem!
cml
Živjo. Tudi sama imam motnje hranjenja. Strinjam se z vsem, kar so napisale moje predhodnice. To je zelo kompleksen problem, treba se ga je lotiti pri vzrokih, na vseh ravneh. DOdala bi en utrinek iz svojih izkušenj. Pred 2 letoma sem svoj uničevalni življenjski slog (prenajedanje, obupani poskusi samokontrole, obsedeno ukvarjanje s športom ….) prignala do konca, se zlomila in si poiskala pomoč. Nehala dietirati in hujšati. Dobila sem nekakšen jedilnik za osebe z motnjami hranjenja, na katerem je vsak večer po večerji sladkarija. Že od otroštva sem bila prepričana, da za moj metabolizem sladkarije (in na splošno ogljikovi hidrati) niso, in sem se na vse pretege trudila, da bi jih izločila iz prehrane, potem sem pa po daljših obdobjih “zdrave” hrane skoraj sama sebe uničila s sladkarijami.
Torej, v zadnjih nekaj več kot dveh letih vsak večer pojem pol čokolade ali drugo sladkarijo, in to zelo zelo zelo počasi, z užitkom, res uživam, moj ritual. Čez dan nekako lažje zdržim, ker me zvečer čaka ta uteha. Zaradi tega sem se nehala prenajedati (včasih še vedno, ampak se hitreje spravim nazaj v normalne tirnice) in kar mimogrede tudi shujšala.
Samokontrola zame ni dobra, ker deluje samo nekaj časa, potem se uzde strgajo in gremo v nov krog. Zame je bolj učinkovit jedilnik, ki se ga lahko držim vse življenje in mi omogoča, da tudi uživam v hrani.
“šeenataka” a bi mi lahko na mejl poslala jedilnik? ker meni tud ne bo uspelo brez jedilnika. hvala
moj mejl: [email protected]
Šeenataka, čestitke!
Sicer tudi mene zanima tale jedilnik za osebe z motnjami hranjenja, čeprav se mi zdi, da sem končno našla tisto, kar mi je dokaj pisano na kožo: brez diete (torej brez prepovedovanja živil), vendar vseeno biti pozorna na bioritem hranjenja, na količino hrane, pa tudi na to, kaj jem. Tu je mišljeno, da jem vse od kraja, vendar sem v svojo prehrano vnesla več zelenjave in manj hitre hrane (razmerje se je obrnilo). Sladkarijam se nisem popolnoma odpovedala, le zmanjšala sem vnos sladkarij v telo. In tako se prav lepo shaja, ne da bi imela občutek, da sem žrtev še ene shujševalne diete. Mislim pa, da je vseeno velik plus pri mojem hujšanju prineslo tudi gibanje, saj sedaj vsak dan migam. 4-5X tedensko grem na nordijsko hojo za eno urico (nekaj časa sem tekla, pa sem imela hude težave s kolenom), če je vreme neugodno, pa se pošteno prepotim doma (ob aerobiki, tae bo-ju ali zumbi – sem si vse to snela z interneta). Sicer poskrbim za vsaj poluren hiter sprehod. Mogoče se komu to ne zdi kaj prida vadba, vendar vam povem, da dela čudeže. Vsaj pri meni, ki sem bila do pred letom in pol popolnoma brez gibanja.
In CML, tudi sama sem na takšnem delovnem mestu, da drugim vlivam v glave teorijo o uravnoteženi prehrani in njenem pomenu, pa tudi o pomenu gibanja za zdravje, zato te še kako dobro razumem, kaj si hotela povedati in kaj občutiš. Tudi jaz se pogosto počutim kot lažnivka, saj sama nisem verodostojen dokaz mojih besed. Toda sedaj, ko sem “odložila” polovico svojega viška teže, sem pridobila na samozavesti. Tisti, ki me poznajo že dlje časa, mi sedaj verjamejo, da vem, o čem govorim, in spoštujejo mojo odločitev o postopnem izgubljanju kil. Vsekakor se boš tudi ti mnogo bolje počutila in boš mnogo bolj samozavestna, če svojemu prenajedanju narediš konec in zagrabiš bika za roge. In res si vtisni v spomin in v srce besede April Rain, ki si jih navedla. Tudi jaz sem v njih našla samopotrditev.
Lp