to stran sem danes zasledila prvič in sem zelo vesela ker sem opazila da nisem sama s takim problemom. ogromno se obadam s hrano, veliko časa porabim za to kaj pojest, koliko pojest, kdaj jest…vem da ne bom povedala nič novega a vseeno moram se izpovedati. velika sem 173, težka pa tam okoli 58 kg. moti me ker se prenajedam. to ne pomeni da pojem kakšen grižljaj več, ampak gre to ponavadi za večje količine hrane, ki jih seveda jem naskrivaj, ker se svojega problema sramujem.skoraj zmeraj gre to za nekaj sladkega, kot so piškoti.veliko pojem medu.kar čutim kako se mi delajo mozolji in kako mi nabrekne trebuh, ki ga ponavadi spremlja tudi bolečina.mamica ve za moj problem in sva ga že večkrat, na različne načine poskušali rešit, a vedno brez uspeha. premagala me je moja želja po hrani. drugače pa imam srečo da se ne zredim veliko, razen v trebuh, ki se kar debeli in raste.rada bi imela raven, trd in napen trebuh.kljub vsem vajam ki jih zanj naredim, ostaja vedno večji.med šolskim letom se ukvarjam z aerobiko, trekom… pred dvema letoma sem uspešno premagala anoreksijo nervozo. stara sem 18 let. težave s prenajedanjem so se prvič pojavile po anoreksiji.sem zelo samokritična.veliko se ukvarjam z duhovnostjo in si prizadevam za osebnostni razvoj, vendar kljub temu ne najdem duševnega miru. in še nekaj- ko se tako nekaj dni prenajedam ponavadi za nekaj časa prekinim vsakršno uživanje hrane in ko zopet ne vzdržin toliko časa kolikor sem si zadala sem spet na začetku. hrepenim po tem da za VEČNO odpravim težave s hrano. prosim ne navajate mi naslovov raznih psihiatrov in psihoterapevtov, navedite mi le pot, kako naj se samo s pomočjo mamice rešim svojega problema. re recite mi na se spoštujem in ljubim….iščem konkretne rešitve kako se znebiti prenajedanja. upam da nisem preveč dolgovezila in se vam že v naprej zahvaljujem za odgovore. več kot jih bo več možnosti je za rešitev. pišite mi tudi tisti, ki ste se tako vrstnih težav že znebili in mi pišite na kakšen način. vsak odgovor mi lahko prikaže luč na koncu hodnika.

Draga Niny,
najpomembneje je zaceti z rednim hranjenjem in popolnoma opustiti vsakrsno spuscanje obrokov in kakrsnekoli dni stradanja. Pomembno je imeti tri osnovne obroke dnevno in vmes se 2-tri manjse, kot je naprimer eno sadje ali trije keksi ali kaj podobnega. Vsi glavni obroki morajo vsebovati ogljikove hidrate v zmerni kolicini.
O tem smo na forumu ze velikokrat pisali. Ce imate ob sebi mamo, ki ji lahko zaupate, poizkusajte skupaj sestaviti urnik hranjenja, naj vam ona pomaga s primernimi kolicinami hrane. Za zacetek so lahko obroki tudi malo manjsi, vendar naj bodo pestr in redni! Nobena hrana ni prepovedana, tudi kaj sladkega naj pride na urnik, le takrat, ko boste to naprej dolocili, npr. sladica po kosilu ali za popoldnasko malico.
Redno hranjenje je kljuc do zmage nad epizodami basanja s hrano. Teza bo ostala ob normali kolicini zauzite hrane znotraj 2 kg, ce je seveda bila pred zacetkom vsaj v mejah normale.

Pogumno,
Marija Anderluh