sem 21 letnica in se že kar nekaj časa bojujem z motnjami hranjenja. ( popreje z anoreksijo ) sedaj sem se odločila da bom poiskušala živeti npormalno in sem se iz 40 kg pri višini 173 zredila na pribli 67, in sem do sedaj bila izvrstne volje , oklučevala sem sem se v družbo , začela obiskovati ne dokončano šolo, a lejga zlomka anoreksija se je spremenila v nekontrolirano prenajedanje – hrani se sploh ne morem več opret obistvu se venomer lačna . Zbodim se sredi noči in moram nekaj pojest, čeprav sem imela pred nekaj urami obilno požrtijo in sem z mize popspravila vse kar sem videla. Moje raspoloženje pa je zaradi tega obupno, spet ne grem v družbo in tudi vsa volja do šole in življenja mi je pošla.Obistvu cev dan samo jem . Naj huje pa mi je ko pridem v trgovino in vidim sladkarije ,tedaj bi…. Prosim pomagajte, kako bi se temu oprla. Za nasvet se vam že v naprej zahvaljujem.

Draga Lidija,
osnovni nasvet je redno hranjenje s 5- 6 dnevnimi obroki (zajtrk, malica, kosilo, malica, večerja). Vsi trije glavni obroki naj vsebujejo tudi ogljikove hidrate, malice pa so lahko kos sadja in jogurt ali 2-3 kekse.
Pri tem morate biti izredno natančni, vsako vmesno stradanje in odrekanje vodi v posledično prekomerno lakoto.
Drugo kar svetujem je, da se oglasite na pogovor k psihiatru in se posvetujete o ev. jemanju zdravil, ki jih predpisujemo pri depresivnem razpoloženju in tudi pri epizodah nekontroliranega hranjenja.
Koristna je lahko tudi vključitev v kognitivno-vedenjski program zdravljenja motenj hranjenja, kjer se lahko več naučite o sami bolezni, o mehanizmih uravnavanja hranjenja v telesu in spoznate razpoloženja in misli, ki vas ženejo v tako vedenje. Na žalost so ti programi pri nas redko razpoložljivi.

Marija Anderluh