prenajedanje
začetna teža 68.5kg, danes 65.5 kg.
dva prekrška:
1. skoraj vsak dan gremo na sprehod in spotoma še na sladoled… in hčerka me vedno sprašuje, zakaj ti mama ne boš sladoleda… in se mi ne zdi modro jo obremenjevati s tem, kaj je dieta in zato sem en dan tudi jaz pojedla sladoled… jasno potem sledi razmišljenje… danes sem se že pregrešila in se lahko še…
pojedla sem še dva koščka čokolade in evrokrem in kruh, kar je hči jedla za večerjo.
2. naslednji dan se pojavi spet podobno razmišljanje… če sem se pregrešila včeraj bi se lahko tudi, samo še danes… in sem potem na večerji pri starših jedla krompir…
teža je šla na 67.5 ampak sem se potem tretji dan umirila, spomnila, da bom danes morala napisati spet svojo težo… in, da ne bi imela s čim opravičiti neuspeh… in tako imam danes 65.5kg po načrtu.
ugotovila sem, da vsak dan posebej prinaša nešteto utemeljenih možnosti za prekršitev diete… da vsak dan lahko narediš nek manjši prekršek in se ti to ne bo nič poznalo… zaradi enega koščka čokolade se ne boš zredil… bistveno je to, da te ravno ta prekršek potegne spet v prenajedanje…
in da tu je točka, kjer se ne znamo kontrolirati.
mož mi je enkrat rekel, da kaj se toliko obremenjujem s čokolado… mi je pač všeč… ni bistvo v tem, da se obremenjujem, bistvo je v tem, da potem se najem do onemoglosti… in ne samo danes in ne samo sedaj, tudi naslednji dan in še naslednji… to pa je potem že problem.
zato bi na tem mestu tudi odgovorila na tisto, kar je sasha napisal(a), da nihče nič noče od mene, da se maltretiram zaradi prekrškov… da ne moreš biti sfrustriran, če pa lahko marsikaj ješ…
vem, da nihče nič noče od mene… jaz sem se prostovoljno sprejela takšno odločitev, prostovoljno se odločila, da bom vsak teden opisala svoje občutke, svoja dejanja… zaradi sebe, ker mi to daje moč… ker sem oseba, ki ji je težko priznati poraz… in bi mi bilo danes težko napisati, da sem cel teden žrla… da sem spet zapadla v prenajedanje… zato to pišem, ker s tem pomagam sama sebi in ker se mi je zdelo, da bi na tak način lahko pomagala še komu oz. še koga vzpodbudila za podobno odločitev…
glede tega pa ” ne moreš biti sfrustrirana, ker lahko marsikaj ješ…”
vsaka dieta je frustracija. če neka teta prinese čokolado otroku, pa je jaz ne smem…. če gremo na pizzo, pa je jaz ne smem… če ostali jedo krompir za večerjo pa ga jaz ne smem… če pečem palačinke otroku za večerjo pa jih jaz ne smem… nešteto je trenutkov, če ne živiš sam… ko drugi jedo, kar bi rad tudi ti, pa ti ne smeš…
in pri prenjednju ne gre samo za to, da se malo prekršiš in naslednji dan je ok, gre za to, da prav ti prekrški te peljejo spet v začaran krog žretja.
takšno je moje mnenje, sasha, sem pa na voljo za diskusijo.
sem pa bila toliko bolj vesela tega, kar je nena napisala…
in te pozivam, da podobno odločitev sprejmeš tudi ti. danes. sedaj.
ker skupaj nama bo lažje.
ker je sedaj postalo že toliko toplo, da niti nam ne bo šlo več toliko za jesti…
ker je sedaj lepo vreme in lahko hodiš na trim…
si napisala, da ti to ni najbolj všeč… tudi meni v začetku ni bilo… sedaj pa uživam v naravi, v zelenju, v tišini, kjer lahko v miru razmišljaš in zraven pač še tečeš…
ker je sedaj tak letni čas, da je na trgu veliko sveže zelenjave in sadja, kar tudi močno olajša sestavo dietnega jedilnika…
in ker boš na koncu vesela, da si se tako odločila, da si nekaj spremenila, kar ti je težilo in si dokazala, da si močna, ker si se sama, brez kakšnega zdravnika ali ne vem česa podobnega rešila svojih problemov.
še to: cilji niso previsoki.
cilj je realen.
jasno je, da ne bom zapadla v depresijo, če ne bom šla s težo dol ravno po en kg na teden, bistveno je, da se rešimo prenajedanja, to je tisto kar nam najbolj škoduje.
lepo pozdravljeni do naslenjega tedna.
… začetna teža 68.5 kg. danes 65.5 kg.
dva prekrška:
1. skoraj vsak dan gremo s hčerko na sprehod in spotoma tudi na sladoled in ker me vsak dan sprašuje zakaj ti ne boš sladoleda, sem ga en dan tudi jaz jedla.
posledica je bila, da sem potem začela razmišljati, da danes sem se itak že pregrešila in se lahko še… in sem doma potem skupaj z njo jedla še evrocrem in kruh in dva koščka čokolade…
2. naslednji dan je bilo razmišljanje podobno… če sem se včeraj pregrešila se lahko tudi danes… in sem pri starših jedla krompir za večerjo, ki je tudi prepovedan…
tretji dan sem potem imela že 67.5 kg in sem se spet umirila in se spomnila, da bom danes morala spet tu napisati svojo težo in da ne bi imela nobenega opravičila za neuspeh.
jaz bi tu na tem mestu odgovorila sashi, ki mi je napisal(a), da dvomi, da kdo kaj hoče od mene in da se preobremenjujem s prekrški in da ne bi smela biti sfrustrirana zaradi diete…
Vem, da nihče nič noče od mene… vem, da sem odločitev sprejela sama…(in take odločitve tudi moraš sprejeti sam)… in sama sem se odločila, da bom tu vsak teden opisovala svoje občutke… zaradi sebe, ker mi to daje moč, motivacijo… ker sem oseba, ki ji je težko priznati poraz… in, ker sem menila, da bi s tem lahko tudi komu pomagala… do podobne odločitve.
nekoč sem brala intervju s tem montignacom in mislim, da je bilo tako, da je svojo knjigo podaril prijatelju, ki je bil direktor nekega velikega podjetja in se je potem odločil, da bo shujšal in je to povedal vsem svojim zaposlenim…
zakaj? ker bi ga bilo sram, da je sposoben biti zelo uspešen pri vodenju nekega podjetja in da bi potem pa ne uspel pri svojem hujšanju…
in je shujšal in je potem to knjigo podaril vsem svojim delavcem…
in da ne bi smela biti sfrustrirana zaradi diete…
vsakokrat, ko neka teta prinese otroku čokolado je frustracija, ker je ne smeš…… vsakokrat, ko greš na pizzo je frustracija, ker je ne smeš…vsakokrat, ko pečeš otroku palačinke za večerjo je frustracija, ker jih ti ne smeš…
tudi mož mi je enkrat rekel, da kaj se toliko obremenjujem s čokolado, mi je pač všeč… ne gre se za to, da poješ en košček čokolade in da se boš od tega zredil… gre se za to, da ko jo poješ en košček ne moreš nehati… in te to pelje v začaran krog žretja. nešteto možnosti je za prekrške, v vsakdanjem življenju ni treba, da se zgodi prav kaj posebnega…
to je po mojem mnenju bistvo in tega se moramo mi rešiti, sasha.
sem pa pripravljena na diskusijo, če se ne strinjaš.
sem pa bila zelo vesela pisma nene…
in te tu, sedaj, pozivam, da sprejmeš tudi sama podobno odločitev.
… ker skupaj nama bo lažje
… ker je sedaj vedno topleje in nam ne bo šlo več toliko za jesti…
… ker je sedaj na trgu že veliko sveže zelenjave in sadja, kar omogoča lažje sestavljanje dietnega jedilnika…
… ker je lepo vreme in lahko greš vsak dan na trim… vem, da si napisala, da ti to ni najbolj všeč… tudi meni v začetku ni bilo… sedaj pa sem se navadila in mi je užitek… ker tam je edini kraj in čas, ko imaš mir, ko slišiš samo ptičje petje in svoje misli, ko se ti oči spočijejo na zelenju… ko se res zelo sprostiš in zraven pač še malo tečeš…
sicer pa lahko tudi kolesariš, rolaš, kmalu bo plavanje…
… in ker ti bo na koncu všeč, da si naredila nekaj zase, rešila nekaj, kar je bilo ves čas moteče v tvojem življenju…
preden končam, v soboto grem na poroko in sem se že sedaj odločila za kršitev, ampak naslednji dan pa bom spet pridna.
lep pozdrav do naslednjega tedna.
jagoda, jaz se ti pridružim, imam sicer dvojno tvojo težo, tako da sem jagoda na kvadrat:))). Ta teden je šlo 2 kg dol verjetno vode. Predelala sem cel forum in si naredila jedilnik tak bolj zdrav 5 obrokov. Telovadba pri meni traja samo 5 minut, bolj razgibavanje za začetek, ker le nisem skoraj 20 let telovadila. Potem pa upam, da bom bolj aktivna. Moj problem je bolj, da nisem vztrajna, potem pa ko opustim dieto dobim kile gor in še enih par za povrhu. Tudi jaz se prenajedam. Nekaj dni jem normalno, potem pa me nekaj prime in bi samo mlela, kljub temu da nisem lačna. Pri preučevanju tega kar sem jedla sem ugotovila, da obroki sicer niso bili problem, večji problem so velike količine sladkane kave, sladkani kakav, sadni soki in take obstranske stvari, ko sem to seštela sem prišla do neverjetnih 16oo kalorij in to brez hrane. To sem sedaj eliminilara. Pa bomo vidli. Ne gre mi v glavo da en navaden ACE multivitamiski sok 0,5 litra ima 200 kalorij. Sem jih spila tudi 2-3 zaradi vitaminov. Žlica olja v salati, ki je nikjer ni videt pa 110 kalorij. Vsak dan vse bolj napredujem :))
Tudi jaz sem se na svoj 30 rojstni dan odločila, da poizkusim še z ZADNJO dieto oziroma načinom hujšanja in si kupila izvod knjige “Jem, torej hujšam”. Moram priznato, da me je motivirala bolj kot sem si mislila, saj sem ena tistih, ki hujša že od svojega 16 leta in sem skozi leta z muko uspevala bolj ali manj vzdrževati težo od 58 pa tja do 63kg. No, to se je po porodu spremenilo in pristala sem na 70kg. Od poroda kljub poizkusom nisem uspela shujšati niti grama.
Montignacove metode se držim samo en teden zato o njenih učinkih še ne morem razpravljati. Imam srečo, da nisem zasvojena s sladkarijami (čokolado, bonboni ipd…) Ugotovila pa sem, da moraš biti zelo pozoren kaj spada pod prepovedana živila in kaj ne. Včasih je npr. posneto mleko med prepovedanim obrokom, drugič je dovoljeno ipd… zato te prosim Jagoda, če mi lahko opišeš še kakšen zajtrk, kosilo in večerjo, ki ni v knjigi oz. kakšnega si pripraviš. Nasploh imam več težav s kosilom in potem po navadi pojem kar zelenjavo…Upam, da boš še pisala o svojih izkušnjah in da ne boš odnehala.
… že od sobote se trudim, da bi bilo to objavljeno, pa ni nič… upam, da sedaj bo…
torej začetna teža 68.5 kg, danes zjutraj 65. 5 kg.
dva prekrška:
1. skoraj vsak dan gremo s hčerko na sprehod in spotoma tudi na sladoled… in vsak dan me je spraševala, zakaj jaz ne jem sladoleda… in en dan sem ga tudi jaz… posledica je bila, da sem doma potem začela razmišljati danes sem se že pregrešila in se lahko še in sem jedla še evrocrem z njo in dva koščka čokolade…
2. naslednji dan je bilo razmišljanje podobno… če sem se včeraj pregrešila, se lahko še danes… in sem potem jedla krompir za večerjo pri starših, kar je tudi prepovedano…
tretji dan sem imela že 67.5 kg. in sem se spet umirila,ker sem se spomnila, da bom morala danes tu spet napisati svojo težo in da nimam nobenega opravičila za neuspeh… in sem potem do konca tedna bila pridna in prišla spet na 65.5 kg.
jaz bi tu na tem mestu tudi odgovorila sashi, ki mi je napisal(a), da nihče nič noče od mene… da naj se ne preobremenjujem s prekrški in, da naj mi ni treba biti sfrustrirana zaradi diete…
vem,
da nihče nič noče od mene… vem, da sem sama sprejela tako odločitev (in take odločitve tudi mora človek vedno sprejeti sam)… sama sem se odločila da se bom javljala s svojo težo vsak teden in povedala kako mi gre, kakšne so moje misli, skušnjave ipd… zaradi sebe… ker mi to daje moč in motivacijo… ker sem po naravi oseba, ki težko prizna kakšen poraz… in, ker sem menila, da bi s tem lahko še komu pomagala… do podobne odločitve…
nekoč sem brala intervju z montignacom in je povedal, da je svojo knjigo podaril prijatelju, ki je bil direktor nekega velikega podjetja… ta se je odločil, da bo shujšal in je to odločitev povedal vsem svojim zaposlenim…
Zakaj? zato, ker bi ga bilo sram, da je sposoben uspešno voditi veliko podjetje, da pa bi bil nesposoben shujšati… in je shujšal… in to knjigo potem podaril vsem svojim delavcem… Razumeš bistvo?
… in da ne bi smela biti sfrustrirana zaradi diete…
vsakokrat, ko neka teta prinese otroku čokolado, je frustracija, ker je jaz ne smem… vsakokrat, ko gremo na pizzo je frustracija, ker je jaz ne smem… vsakokrat, ko pečem palačinke je frustracija, ker jih jaz ne smem…
tudi mož mi je enkrat rekel, da kaj se toliko obremenjujem s čokolado… da mi je pač všeč… ne gre se za to, da bi mislila, da se bom zredila, če pojem en košček čokolade… gre se za to, da ne moreš nehati… in da te tak prekršek pelje spet v začarani krog žretja!!
in v vsakdanjem življenju je nešteto možnosti za prekrške… in ne mi potem govoriti da ni frustracije…
to je po mojem mnenju bistvo in tega se moramo rešiti…
sem pa pripravljena na diskusijo, če se s tem ne strinjaš sasha.
sem pa bila zelo vesela nene…
in te sedaj tu na tem mestu pozivam, da tudi sama sprejmeš podobno odločitev…
… ker skupaj nama bo lažje…
… ker je sedaj vedno bolj toplo in nam ne bo šlo več toliko za jesti…
… ker je sedaj na trgu veliko sveže zelenjave in sadja, kar omogoča lažje pripravljanje dietnega jedilnika…
… ker lahko greš vsak dan na trim…
vem, da si napisala, da ti to ni najbolj všeč… tudi meni na začetku ni bilo, sedaj pa uživam… ker je tam edini kraj, kjer imam popoln mir… kjer slišim samo ptiče in svoje misli… kjer se ti oči spočijejo na zelenju… in zraven pač še malo tečeš…
sicer pa lahko greš tudi kolesariti ali rolati ali plavanje bo kmalu aktualno…
… ker ti bo na koncu všeč, da si naredila nekaj zase, da si rešila nek velik problem v svojem življenju…
oglasi se še kaj, če nisem bila dovolj prepričljiva…
lep pozdrav do naslednjega tedna.
… to sem si želela…
še koga, ki bi napisal, da se bo boril…
ker je težko se o tem pogovarjati z nekom, ki zasvojenosti ne razume…
meni zelo pomaga ta forum… sem bila prav živčna te tri dni do danes, do sedaj, ko sem videla no, da je objavljeno… mislila sem, da mi na nek način mogoče internet ne dela… (se tudi opravičujem, ker je tema teden št. 3 napisan v treh izvodih z majhnimi odstopanji, ker sem pisala po spominu…)
veš zakaj mi pomaga… ker bi mi bilo težko priznati neuspeh…
ker imam težave pri premagovanju skušnjav…
ampak včasih je trajalo tedne, da sem prišla spet k sebi in se spet umirila, sedaj pa je napredek že v tem, da če se prekršim se za dan, dva in potem neham…
ker vem, da bom tu morala spet napisati svojo težo…
to, kar si ti napisala velja popolnoma identično zame… pred porodom sem imela nekje 54-56 kg, potem sem prišla pa tudi do 73 kg.
… ker sem preobremenejna…
ker imam premalo časa zase… ker mi je hudo, ko nimam časa za branje, za kakšen hobi, za karkoli, za kar bi človek potreboval možgane…
težko mi je, ker je vsakdan sestavljen iz pranja, likanja, kuhanja, pospravljanja in igranja s kockami…
saj vem, da bo bolje, da bo hči zrasla, da bo več prostega časa, da bodo igre z njo lahko bolj zahtevne ipd. ampak sedaj kakšen dan… bi znorela… in kako naj se potolažim… jasno, s hrano…
kaj jem…
ne sprašuj me tega lepo te prosim, ker sem precej izbirčna in imam velike težave…
zjutraj: ali mleko in corn flakes (dietni)
ali kruh, marmelada (dietna) in mleko
ali sadje in jogurt
kosilo:
zelenjava in sir
ribe(najljubši mi je ostriž ali kirnija, na žaru brez ničesar) in zelenjava
špageti s paradajzom in začimbami….
riž z zelenjavo(jaz ga delam s papriko… 10 min cvreš papriko in paradajz, jaz potem zmiksam in dodam riž, vodo, kocko, timijan, baziliko, salvijo, malo rožmarina in na koncu še petršilj in čili ter malo belega vina)
ali spet samo sadje…
večerja:
mleko in kosmiči
riž na mleku (rjavi riž)
zelenjava
zelo redko piščanec na žaru s solato ali paradajzem
ali največkrat jogurt bifidus pol litra in zmiksane jagode…
tega se napijem do nezavesti kadar čutim željo po žretju…
se bojim, da kar se tega tiče ti nisem najbolj pomagala, v glavnem jem sadje in zelenjavo, sir, jajca, ribe, kosmiče ali cor flakes in riž. ostalo je bolj izjemoma.
piši še kaj daša, kako se počutiš… si ugotovila za kaj se tolažiš s hrano…
to se meni zelo pomebno…
lahko bi vsak večer si napisale par besed, kako si preživela dan ali je bilo kaj takega kar te je spravilo s tira…kar povzroči spet željo po hrani, po prekrških…
iskren pogovor vedno pomaga…
če imaš koga, ki te posluša….
ker si napisala samo piko te bom jaz klicala pikica…
vesela sem, da si se tudi ti odločila za boj…
več kot nas je lažje nam bo…
vsak bo dodal kakšno svojo izkušnjo, kakšno svojo misel… svoje razmišljanje, kako je, ko po enem tednu si začneš sam sebi dopovedovati, da saj ni nič takega, če se malo prekršiš… saj si že nekaj shujšal… in potem poješ kaj dobrega, sladkega… in zvečer spet in naslednji dan spet in je že konec diete…
tudi jaz sem se že lotila neštetokrat in je res, da je vztrajnost najhuje doseči…
lani ob tem času, sva s sestro stavile, da bova v treh mesecij shujšale za 10 kg.
za vsak kg, ki ti ostane, je bila cena 100 dem.
in kaj se je zgodilo. obe sva shujšale.
sestra celo za 15 kg.
ampak jaz sem letos kjer sem bila lani na začetku, ona pa je svojo novo težo uspela obdržati…
kaj pomeni vztrajnost…
če imaš še nekrat več kg kot jaz ni to prav nič važno, važno je, da si postaviš cilj
koliko realno hočeš, želiš, zmoreš…
jaz te pozivam, da se tudi ti oglašaš na en teden ali bolj pogosto in pišeš svojo težo, verjemi, da je tak način velika pomoč naši šibki vztrajnosti…
kar se pijače tiče, jaz pijem samo vodo, jogurt, ki spada že pod hrano ali pa nesladkan kompot ali (pozimi) čaj…
škoda je pridobivati kalorije s sokovi, to je res…
drži se in piši še… jaz bom odgovorila na vse takoj ko bom videla.
tudi sedaj je že skoraj ena ponoči, jutri bom spet zaspana ampak, ko sem videla, da je bilo objavljeno in tvoje pismo pa dašino odločitev, sem bila tako navdušena, da sem sedaj še vedno tu pred računalnikom. sedaj res končam. drži se.
ne, še nekaj v zvezi s telovadbo, jaz sem tudi začela po pet minut…
pa zaradi tega, ker imam poškodovano koleno in imam prepovedane večje fizične aktivnosti… ampak mi gre vedno bolje. ko začne boleti pa neham, pa hodim…
ampak sem vztrajna.
tudi če zraven še malo trpim…
sedaj v tem času, imam tudi seneni nahod (odklanjam zdravila)…
ker
če imaš voljo premagaš vse.
…misliš si ne, kako sem vesela tvojega odgovora. Tudi meni je nekaj nagajalo-ne vem kaj, da nisem videla svojega odgovora in sem mislila, da reč ne deluje.
Z jedilnikom si mi zelo pomagala.Moram priznati, da nimam veliko domišljije in potem se zalotim, da jem dan za dnem skoraj eno in isto.Kakšen riž kuhaš?Sem mislila, da je v prvi fazi prepovedan.Vem, da lahko ješ “rjavi”riž, pa ne vem ali je to neglaziran ali neoluščen.
Z mano in mojo prehrano pa je tako, da sem že od malega bolj okrogla in celo življenje sem poslušala, da sem pač bolj “močna”. Držala sem se toliko dijet, da se vseh sploh ne spomnim….Samo enkrat mi je zares uspelo shujšati za 12 kg, ki pa so se počasi spet začele nabirati, ko pa sem zanosila je bilo vsega konec.Tolažila sem se, da bom shujšala ob dojenju in nočnem zbujanju, rezultat pa je bil samo še dodatne 4 kg…
Zakaj se prenajedam? To sem se sama že večkrat vprašala? Začela sem se opazovati in ugotovila, da so vzroki predvsem psihični. Slaba volja, občutek utesnjenosti, PMS… in basanje s hrano. Večkrat pa sem se zalotila, da sem po napornem dnevu s sinom enostavno sedla za televizijo on si v “miru božjem ” privoščila sladico ali kaj podobnega…
Pri novi dieti me vedno spravljajo v slabo voljo vprašanja družine in prijateljev. Razlaganje pravil “še ene nove diete”.
Pri tej dieti mi je všeč to, da pravzaprav nimam občutka, da “hujšam”, ker nisem večino dneva lačna oziroma občutka lakote pravzaprav še skoraj nisem občutila, kar pa seveda ne velja za “lušte”. Upam, da bom (vsaj v večini primerov) premagala tudi te in da se bo tudi na tehtnici kmalu kaj poznalo…
Vesela bi bila recepta, kako premagaš željo po sladici, ki jo jedo vsi razen tebe, te pomilovalno gledajo in ti prigovarjajo, da ti “malo” ne bo škodovalo…
Prosim, napiši svoje izkušnje, ker svojih še nimam veliko in bi mi res prišle prav.
LP!
en teden sem preskočila,
ker,
sem bila prejšnjo soboto na poroki in si nisem privoščila samo tisti dan ampak tudi en teden prej in še en teden kasneje…
razmišljanje je bilo takšno: itak v soboto bomo jedli vse in zakaj ne bi tudi danes…
po poroki pa je ostalo še cel kup hrane, ki jo je bilo treba pojesti…
ampak ni bilo samo to… bila sem preutrujena, ker je bil mož več dni odsoten, zaspana, ker sem slabo spala zaradi senenega nahoda… dež je bil, da nisem mogla na trim… in rezultat je tak, da psihično nisem zdržala in sem jedla normalno.
pozitivno je bilo vsaj to, da se nisem prav prenajedala, ampak samo diete se nisem držala. jedla sem tudi čokolado, dva dni.
1. 6. pa sem se spet spravila k sebi…
ne vem, ugotovila sem, da ne sme na noben način biti izjem…
in sem se odločila, da ne bo več prekrškov… tudi, če bom povabljena ne vem kam in če pride ne vem kdo… tega je v mojem življenju veliko ampak sedaj sem odločena, dokler ne shujšam 10 kg, ni več izjem.
začetna teža je bila 68.5 kg. danes spet 67 kg.
se oglasim spet čez teden dni.
najprej bi se opravičila, ker ti tako pozno odgovarjam,
imela sem veliko dela, bila sem sama za vse… zaspana, preutrujena in sem vedela, da če še vžgem računalnik, da se bo zavleklo spanje, že tako sem malo spala zaradi algergije in tako sem šele danes spet tu…
… bom šla od začetka… rjavi riž… jaz ga kupujem v italiji in se imenuje integrale
in ne vem, če je sploh kakšna razlika med neoluščeni in neglaziran. jaz vem samo to, da belega ne smeš…
… tisto, ko po napornem dnevu sedeš pred tv in si končno v miru nekaj privoščiš…
to pa zelo dobro vem, kako izgleda, ker sem jaz počela isto…
čez cel dan sem lepo držala dieto, zvečer pa, ko je imaš končno malo miru pa se je treba malo potolažiti…
jaz sem nekaj časa pila pred tv jogurt z jagodami, če jih daš še v zmrzovalnik imaš prav lep dietni sladoled… sedaj pa sem se odločila, da bom s sabo pred tv nesla pol litra vode in namesto nekaj v miru pojesti bom pač tisto v miru popila…
ne bom trdila, da se bo obneslo, poskusila pa bom vseeno.
ali pa nekaj malega za pojesti in zraven res samo vodo.
kar se pa tega tiče, ko te vsi sprašujejo o novi dieti…
saj zato sem pa jaz na raznih večerjah, (sploh pa bolj “resnih”, kjer niti ni primerno razlagati, da si na dieti) grešila in me je to potem povleklo do tega, da še cel teden nisem držala diete…
zelo lahko se je pustiti preprčati, da ena sladica, samo tisti večer, da ti res ne bo škodila, ampak jaz imam vsakodnevno cel kup takšnih skušnjav…
kar se tega tiče mi je bilo najlažje, ko sva s sestro stavile… (to sem že opisala pod odgovor pikici) ker če mi je kdo kaj rekel, sem povedala, da ne smem grešiti, ker sem stavila za 1000 DEM in moram shujšati. to sem tudi v službi brez problemov povedala… to so tudi starši, ki me sicer vedno nekaj silijo jesti razumevajoče sprejeli in z zanimanjem čakali rezultat.
če misliš, da ti bo pomagalo, lahko z mano sprejmeš stavo…
povej iskreno koliko kg imaš danes,
shujšati je treba 10 kg
za vsakega, ki ti ostane plačaš meni 100 DEM oz 10.000 sit, ker dem ni več.
isto velja zame.
povej samo do kdaj.
s sestro sva šle na tri mesece, ampak je bilo precej na tesno.
zmogle sva pa obe.
če si za, samo napiši.
in tako boš lahko komurkoli, ki ti bo kaj rekel, a pojej še to ali zakaj se ne malo pregrešiš, povedala, da si pač stavila in da ne misliš nič plačati…
drugače pa ne vem, jaz sem po značaju precej trmasta in tisti, ki me poznajo, vedo, da me nima smisla prepričevati v nekaj, kar sem že rekla ne…
tu se bojim, da ni nekega recepta, kot pa samo ne, ne in ne…
vem pa draga daša, da je težko, saj zato pa tudi smo pri tej temi…
piši, ker mi je všeč komunikacija s tabo.
škoda ker traja nekaj dni, da se to vidi na internetu.
imaš e-mail?
… se bojim, da tudi moji jedilniki niso ne vem kako pestri, ker sem po naravi precej izbirčna… tako da ne morem in ne želim napisati tu točno kaj jem kakšen dan, ker lahko da moje prehranjevanje ni povsem zdravo in ne želim, da bi me tu kdo posnemal.
v glavnem jem sadje in zelenjavo, ribe, včasih belo meso, mleko, jogurt, sir, včasih kruh (seveda obvezno samo zjutraj) corn flakes, kosmiče, rjav riž z zelenjavo in pašto s paradajzem in začimbami…
grem pa, kadar je lepo vreme vsak dan na trim in ne tečem ne vem koliko, ker imam poškodovano koleno, v glavnem, da se razmigam, da se nadiham svežega zraka, da vsaj hodim… tudi tečem jasno ampak ne prav ne vem kako intenzivno.
trim steza pa je dolga približno 5 km.
včasih grem tudi rolati, mi je še bolj všeč kot tek in enkrat na teden hodim na plesne vaje.
ne vem, napiši kaj počneš ti…
in napiši koliko kg imaš, da se bomo skupaj veselili uspehov.
tudi če ne greš takoj dol, ne vem, po moje je bistvena vztrajnost.
to pa je težko, če ni nikjer nič videti.
zato pa smo tu, da si pomagamo in dajemo moralo.
začetna teža 68.5 kg
danes 66,0 kg.
brez prekrškov.
kontrolirala sem se v vseh skušnjavah.
vsakokrat sem pomislila, da me bo majhen prigrizek spet spravil v prenajedanje in v to kar se je zgodilo prejšnji teden, ko sem zaradi poroke jedla en teden prej in še en teden potem, zato sem vedno lepo rekla: “ne bom”…
… ker se mi zdi moteče… mi lahko kdo pove, zakaj je potrebno čakati skoraj po cel teden za objavo na forumu…?
… obe sta me spraševale kako si sestaviti jedilnik, da ne ješ stalno eno in isto in vama nisem mogla odgovoriti nič pametnega, ker imam tudi jaz s tem probleme.
danes pa sem po naključju odkrila v zadnji številki nedeljskega dnevnika, da bo po tej metodi hujšal janez čuček in tedensko bodo objavljali njegov dnevnik…
jaz sem prvi del prebrala… opisuje vsak dan podrobno kaj je jedel za zajtrk, kosilo, večerjo…
mislim, da je to tisto kar sta iskale… kar vama bo gotovo vsaj malo olajšalo sestavljanje jedilnika… v najslabšem primeru ješ isto kot on… če funkcionira pri njemu bi moralo tudi pri nas…
lep pozdrav, oglasita se kaj…