Prenajedanja
Stara sem 23 let in zaključujem študij politologije. Popolnoma se zavedam, da z mano ni vse tako kot bi moralo biti. Doslej še nikomur nisem zaupala mojih težav, čeprav imam zelo dober odnos z mojo mamo. Visoka sem 1,66 cm in trenutno tehtam 77 kg. Moja teža, odkar pomnim, zelo niha. Res pa je, da je pred nekaj leti nihala bolj 66 – 70 kg, zdaj pa 73 – 77 kg. Načeloma se prehranjujem zelo zdravo, jem veliko zelenjave, stročnic in polnozrnatih izdelkov. Že osem let sem vegetarijanka (iz popolnoma moralnih razlogov, z vegetarijansko prehrano nikoli nisem hotela shujšati). Moj problem tiči v obdobjih ogromnega prenažiranja, takrat lahko vase spravim tudi do pol kilograma čokolade, pa škatle piškotov in podobne visoko kalorične jedi. Ne morem povedati, kaj točno sproži to nujo, ki jo lahko potešim le z tako polnim želodcem, da že boli. Vedno jem sama, groza me je, da bi kdorkoli videl enormne količine hrane, ki jo lahko spravim vase. Počutim se, kot da jem svoja čustva: vse; veselje, strah, jezo, napetost… Temu seveda sledi slaba vest in zaničevanje. Ne hodim veliko ven, nimam dosti prijateljev, fanta sploh nikoli nisem imela. Zadnje čase me to vedno bolj spravlja v obup. Vedno sem si govorila, da zato, ker sem debela. Če bi le lahko shujšala, bi pridobila samozavest in s tem tudi družabno življenje. Ampak ne morem. Odkar pomnim, se moji dnevi delijo na tiste, ki so napolnjeni s sladkarijami in na tiste, kjer jem zdravo in malo. Slednjih je čedalje manj… Poleg vsega zdaj pada name še breme iskanja službe. Kot verjetno veste, so politologi težko zaposljivi. Tako rada bi se postavila na lastne noge, se odselila od staršev in začela na svojem.
Ne vem, kako si naj pomagam. S samo voljo se bojim, da ne bo šlo. Že prevečkrat sem se “odločila”, da bom prenehala s prenažiranjem, pa mi to nikoli niti približno ni uspelo. Kaj naj storim? Prosim, pomagajte mi!
Po eni strani bi rada shujšala, po drugi uživala.
Res je, da vegetarijanska hrana ne nudi takšnega občutja ugodja, kot sladkarije. Sladkor povzroča veliko nihanje krvnega sladkorja in s tem zasvojenost oz. nek začaran krog prenajedanja. Vegetarijanska hrana zato ne pomaga pri “tlačenju” čustev.
S kakšnimi občutki se ubadaš, to veš sama.
Pišeš, če bi lahko shujšala bi pridobila samozavest. Ampak prvo je potrebno pridobiti samozavest, da lahko shujšaš.
Si sramežljiva ? Zaprta oseba ?
Kako pa vpliva tvoja mama nate ? Te je kdaj, kot otroka zaničevala ? Ni bila zadovoljna s tabo ali s sabo ?
Za začetek pomaga tudi močnejša samokontrola. Ko ti pade krvni sladkor in se pojavi želja po hrani, se lahko po mili volji naješ sadja ali kakšne polnozrnate hrane. Tako se najej, da bo ti minila želja do sladkarij.
Pozdravljeni!
Definitivno se soočate z obliko motnje hranjenja. Kot veste motnji hranjenja nista samo anoreksija in bulimija temveč tudi prenažiranje in pretirana kontrola vnosa hrane. Vse kar ste opisali npr. da včasih pojeste ogromne količine čokolade, piškotov, vedno jeste sama in nekontrolirano, kasneje se vam porajajo občutki krivde in zaničevanje so tipični simptomi oziroma pokazatelji motnje hranjenja. Za tovrstnimi motnjami pa vedno tiči vzrok, ki ni samo želja po izgubi kilogramov. Po navadi gre za neka potlačena čustva in težave, ki se jih morda v tem trenutku niti ne zavedate. Izhod iz tega pa na žalost v večini primerov ni samo trdna volja, ob tem je nujna strokovna pomoč.
Svetujem vam da se obrnete na Center za mentalno zdravje, oddelek za motnje hranjenja, Zaloška 29, Ljubljana kjer vam bodo znali pravilno svetovati in pomagati.
Lep pozdrav!
Petra, ŠENT
Forum je zaprt za komentiranje.