Prenajdanje
Zdravo! Ko sem prebrala ta forum kar nisem mogla verjeti…da nisem sama!!! Super se mi zdi ta forum, ker si lahko nudimo oporo in predvsdem, da vemo, da nismo sami!
Tudi jaz sem sla ze skozi vse mozne diete, se na skrivaj prenajedala, se zredila, shujsala,…Ko sem malo shujsala, sem bila srecna, zadovoljna s seboj, se dobro razumela z ljudmi,….Potem pa me je kak dogodek spravil spet v obsedeno stanje in zretje vsega, kar mi je pac prislo pod roko. Ce ni bilo drugega sem si kaj nezdravega skuhala kar sama.Ne morem verjeti, kaj vse sem pojedla…
Bili so dnevi, ko sem bila cisto na psu…mislila na samomor, se izogibala ljudem, se zadrzevala v hisi, se lagala, da ne morem ven, ker sem bolna…In sem res bolna. Samo zdaj se tega zavedam.In vem, da je ta bolezen ozdravljiva. Delam po knjigi, ki zares pomaga (vsaj meni).Vsebuje postopne vaje za 12 tednov in sicer z razlicnimi ne prevec tezkimi vajami za vsak dan.Jaz sem zadovoljna s knjigo.
Se naprej bom vztrajala in vam bom povedala kako gre!
Pa-pa, Soncek
Hello!
Knjigo sem narocila preko interneta, naslov pa je The Hunger Within, avtorice Marylin Migliore. Naslov strani je http://www.amazon.com. Tam je veliko teh knjig na izbiro, nekatere lahko tudi tam malo prelistate, da boste lazje izbrale tisto, ki vam bo ustrezala!
Lep pozdravcic, Soncek
Zivjo!
Tudi sama sem zasvojena s hrano. Zacelo se je pred letom in pol, ko sem imela anoreksijo, potem pa sem zasla v drugo skrajnost. Moje zivljenje je postalo rutina. Zivim kar v tri dni, brez cilja. Ne vem, kaj hocem. Zelo me je prevzela misel, ki sem jo prebrala v enem izmed teh sporocil: Vase zivljenje se ne bo uredilo, ko boste uredili prehrano, ampak se bo vasa prehrana uredila, ko boste uredili zivljenje. Strinjam se s tem, vendar vem, da bom pozabila na to cez dve uri, ko bo cas za vecerjo.
Stara sem 18 let in hodim v srednjo solo. Med tednom sem v internatu, kjer imamo obvezne obroke. Ze nestetokrat sem se lotila raznih shujsevalnih diet, pa tudi normalno prehranjevanje brez diet sem poizkusila, vendar vse brez uspeha. Kakrsnokoli hrano dam v usta, me vodi do prenajedanja. Zacnem s prenajedanjem sadja, koncam s sladkarijami ali kruhom. Tako neznosno je ziveti. Najhujse pa je, ker ljudje ne razumejo, da imam resne probleme. Komurkoli kaj zaupam, mi rece, da naj si ne zmisljujem kar nekaj, zdaj, ko sem se koncno malo zredila.
Obiskovati sem zacela skupino za samopomoc, vendar deluje samo kratkorocno – do naslednjega obroka. Ne vem, kako naj si pomagam. V soli sem cisto popustila, pocasi opuscam tudi vedno vec krozkov, izogibam se ljudi, unicila sem odnose s starsi…
Vesela bom vsakega mejla, ki bi me vsaj za trenutek odvrnil od prenajedanja. Hvala vsem, ki ste z mano.
lp, tina
Hey!
Popolnoma te razumem! Vem kako se pocutis saj sem sama sla cez isto. Iz anoreksije v prenajedanje. Naredila si ze OGROMNO s tem, da si zacela govorit o tem in da obiskujes skupino za samopomoc. Predlagam pa ti, da obisces kaksnega psihiatra, ki je specializiran za motnje s hranjenjem. Vprasaj gospo Ano Ziherl, ki odgovarja na vprasanja na tem forumu in gotovo ti bo koga svetovala. Predvsem pa ne obupaj!!!! Verjemi, da to ne bo trajalo za vecno in da lahko zivis zivljenje brez prenajedanja! Ce hoces si lahko dopisujev tudi preko e-maila in se spodubjava,..ali karkoli!
Pa-pa, Soncek