Spoštovana ga. Dragica Kraljič,

lepo, lepo vas pozdravljam. Na vas se obračam s “težavo”, ki nas muči v zadnjem času. Vem, da mi boste znali svetovati s pomočjo vaših bogatih izkušenj in teoretičnega znanja. Poleg tega pa ste še človek z velikim srcem, kar se čuti iz vaših odgovorov staršem na tem forumu.

Problem, ki nas muči pa je naslednji: gre pa za našo pravkar 4- letno deklico in njeno obiskovanje vrtca. Hčerka drugo leto obiskuje vrtec. Z njo glede tega nismo imeli nikakršnih težav. Moram vam povedati malce “zgodovine”. Naša punčka je bila do 2. leta starosti doma, nato pa je bila 1 leto v zasebnem varstvu v majhni skupinici otrok (poleg nje še 2 oz. 3 otroka), ki je bilo registrirano, kar je velika redkost pri nas. Imela je lepo leto. Nato pa je s 3. letom šla v vrtec, ki smo ga skrbno izbrali. Gre za zasebni vrtec, temu primerna je tudi visoka cena. No, človek se sprijazni tudi s tem, le da je otrok zadovoljen. Tako je tudi bilo lansko leto. Naj povem še to, da je naša deklica en dobrovoljen in družaben otrok. Z lahkoto in brez solz se je navadila na vrtec, še prej pa na varuško. Je do sedaj tudi bila sorazmerno zdrav otrok. Letošnjo jesen in zimo pa so se stvari spremenile. Začela je obolevati, vsak mesec do sedaj. Prebolela je 4 angine, sedaj imamo težave z ušesi … Postaja jokav otrok, ki toži, da ne bi šel v vrtec, sprašuje kdaj bo lahko doma.
Letos je zamenjala vzgojiteljico, vzgojitelj, na katerega je navezana, je k sreči še ostal. Ko se pogovarjam z njo, lahko izvem le to, da je v vrtcu slabo.

Zanima me, ali je to običajen “pojav” pri 4-letnikih ali je za tem kakšna slaba izkušnja, ki mi je ne pove. Dalnoročno me zanima, kako vpliva na tako velikega otroka zamenjava vrtca, okolja, je to travmatično ali bi v tem primeru bila celo blagodejno in dobro, če je posredi jok?

Naj povem še to, da se z možem maksimalno potrudiva, da jo voziva v ta vrtce, ki ni tako blizu, da bi le bilo otroku dobro. Pa očitno letos nekaj ni v redu. V vrtcu sem se o tem pogovarjala, pa nisem nič zvedelam, kje tičijo razlogi.

Se mi pa zdi, da je letos v vrtcu kvaliteta dela padla, čedalje bolj bode v oči želja po profitu (minimalno št. kadra, če kdo zboli tudi za več časa, se med sabo z “vskakovanjem” nadomešča, kar ni ravno pošteno do otrok in staršev, ki za to plačujemo visoko ceno. Poleti ni rezervacije, letos so do maksimuma napolnili skupino (prej 19 otrok sedaj 24). Tudi zavest staršev kljub visoki ceni (približno 80. 000 SIT) ni visoka. Ravno tako se očitn ov vrtcu “znajdevajo” bolni otroci (že na videz), ki nato trosijo bolezen naprej.

Gospa Kraljičeva, kaj mi svetujete, da bo najboljše za otroka. Ne bi ji rada povzročala kakšnih travm, raje potrpimo, samo da otrok ne bi “trpel”.

Ne vem, če sem vsaj približno razumljivo opisala problem, ki me muči.

HVALA VAM.

Spoštovani!

Iz pisma sem začutila, da ste zelo skrbni straši in tako skrbno tudi izbirate pogoje in okolje za razvoj vaše punčke.
Odrasli lahko poskrbimo za marsikaj, da je otroku čim bolj dobro, varno, da ima samo pozitivne izkušnje…Lahko pa se tudi zaradi tega zgodi, da otrok postane bolj previden, občutljiv in vedno pričakuje, da bo zanj vse poskrbljeno.
Ko otrok vstopa v širše okolje pa ne moremo več na nek način vsega nadzorovati. Treba je sprejeti tudi pogoje, odnose, organizacijo…ki niso morda ravno takšni, kot bi si sami želeli. Odrasli še vedno skrbimo za ene reči, vrstniki pa omogočajo otroku pridobivanje drugih izkušenj, ki jih bo otrok nujno potreboval v življenju.
En del življenja in dragocene izkušnje so vstopanje novih ljudi v življenje otroka (vstop v vrtec), novi odrasli (zamenjava delavcev v oddelku), zamenjava igralnice ipd. Nekatere otroke to malo zmede in rabijo čas, da se prilagodijo. Različni otroci različno reagirajo na te spremembe. vendar je to tudi eden izmed načinov in možnosti socialnega učenja in utrjevanje otroka za življenje.
Otrok naj bi praviloma imel eno stalno osebo v predšolskem obdobju. Včasih se zgodi, da tega ni mogoče zagotoviti. Kar se tiče nadomeščanja pedagoških delavcev, je problem, ker ga najbrž zasebni vrtci nimajo vključenega v ekonomsko ceno.
Težko bi vam rekla še kaj uporabnega. Morda to, da zaupajte delavcem v vrtcu, da zaupajte deklici, da bo zmogla, tudi z vašo pomočjo, se prilagoditi različnim spremembam v svojem življenju. Podprite so v tem.
Pa tudi tole; kakovost ni nujno povezana z denarjem. Kar se tiče zadovoljstva otrok v vrtcu je moje mnenje vedno enako; odvisno je od strokovnih delavcev.

Res si želim, da bodod težave minile in vas podpiram, da boste svojo deklico s čim bolj odprtimi rokami spustili v svet.

Pišite še!
pozdravček
Dragica

Spoštovana gospa Kraljičeva,

prisrčna vam hvala za vaše realno in hkrati tudi spodbudno pismo. Na vsak način nam je v prvi vrsti korist otroka. Se bom skušala na to temo pogovoriti tudi v vrtcu. Sicer sem se že, ampak to so tako “delikatne” stvari. Kot da ne bi dopuščali “kritike”, kot da so 100 in več %, kar nihče ni. Tudi jaz ne.
Čutim pri deklici, da je nekaj posredi, vendar ne morem zvedeti, kaj bi bilo narobe. Ali je k temu pripomoglo večje število otrok (lani 19, letos pa kar 24, kar je za 2 delavca gotovo zelo veliko), zamenjava vzgojiteljice, zamenjava otok v skupini, ki je bila prej bolj heterogena. Joka, da ne bi šla v vrtec, da bi bila doma, kar je zanjo, ki je družaben otrok neobičajno. Me zanima, ali se pri 4-letnikih (toliko je bila pravkar stara) to del tega razvojnega obdobja?

Vem, da v družini ne moremo prevzeti deklici vseh skrbi, jo ovijati v vato (to tudi ni naš namen), želimo pa, da se nauči samostojnosti, ki ji bo še kako prav prišla v življenju. Tudi sama delujem profesionalno na področju, ki je delno povezano tudi z otroki, zato kar nekaj stvari poznam.

Je pa naša deklica pred nekaj meseci zgubila svojo edino babico, na katero je bila močno navezana. Drugih starih staršev, na žalost, več nimamo. Z možem sva ji korektno pojasnila in njej razumljivo to izgubo, vendar se sprašujem, če je morda tudi to eden od razlogov za spremembo v njenem vedenju?

Še enkrat ga. Kraljič, hvala za vaš čas in vaše dobro srce.

S pozdravi in željami, da bi nadaljevali z delom na tem forumu, ki je za nas, starše, dragoceno.

HVALA VAM.

Jaz bi rekla, da je lahko posredi marsikaj. Lahko gre za način igre določenih otrok, med katerimi si mora izboriti svoj prostor. Mogoče je to leto prišlo nekaj takih otrok, ki so prevzeli vodstveno pozicijo v skupini in morda vašo deklico odklanjajo. Morda je nova vzgojiteljica malo bolj zahtevna do otrok, postavlja več pravil ipd., kar deklici ni všeč. Marsikaj je možno, toda vse to je del odraščanja. Edino, če bi se vaši hčerki dogajala krivica nasproti drugim otrokom, je to nekaj nesprejemljivega, vendar to ni posebej verjetno.

Se strinjam z gospo Dragico, da zasebni vrtec sam po sebi še ni porok za kakovostno delo vzgojiteljev in da imamo tako zadovoljne in srečne otroke v navadnih vrtcih kot tudi nezadovoljne v zasebnih. Seveda tudi samo nezadovoljstvo otroka velikokrat ni pokazatelj slabega dela vzgojiteljic. Lahko da ni v vrtcu čisto nič narobe, otrok pa vseeno noče tja. Nekateri so v družini preveč varovani in se vrti vse okoli njih, česar v vrtcu seveda ni. Nekaterim se družina prilagaja v vsem (nekateri starši celo nalašč izgubijo pri kakšni igri, le da otrok zmaga), v vrtcu seveda tega ni. V družini se otroku ni treba boriti za pozornost in naklonjenost, v vrtcu se mora. V družini mogoče ni skoraj nobenih pravil, v vrtcu jih je veliko. In tako naprej. Tega pa se prav v obdobju treh ali štirih let začne otrok dobro zavedati, zato je morda pri vas ravno sedaj prišlo do odklanjanja vrtca.

Jaz bi se namesto vas na govorilnih urah dodobra pogovorila z vzgojiteljico in ji povedala svoje strahove ter jo prosila za njeno videnje stvari ter kako ona vidi dekličin odnos z drugimi otroki. Če izboljšanja ne bo in če deklica nima niti prijateljic v tem vrtcu, seveda že zaradi denarja lahko razmislite o prepisu otroka. Vendar se mi zdi, da je vseeno iluzorno pričakovati, da bo v novem vrtcu čisto vse v redu. Lahko pa seveda bo, če je npr. razlog za dekličino slabo voljo bila vzgojiteljica ali pa kakšen od sovrtičkarjev. Razmišljati že apriori o travmah, nima smisla. Selitev ter navajanje otroka na nove otroke in vzgojitelje, je običajen pojav, ki bi ga otrok moral biti sposoben predelati tako, da mu ne pušča velikih travm. Obstajajo pa seveda tudi preobčutljivi otroci, ki na vsako spremembo burno in negativno reagirajo ter je dolgo časa ne morejo sprejeti. Če je vaš otrok tak, je verjetno bolje, da ga ne vpišete v drug vrtec.

Hvala xxy tudi za vaše videnje naše “situacije”. Imate prav, ker ste mi nanizali kar nekaj možnosti, ki bi utegnile verjetne pri naši deklici.

Lepo vas pozdravljam in želim prijazen dan.

Spoštovani!

Zelo ste prijazni in se vam zahvaljujem za pismo.
Kar se tiče razvojnega obdobja vaše deklice, ni nobenih razvojnih mejnikov. Otroci širijo socialne stike, poglabljajo in širijo znanje, pridobivajo različne nove spretnosti…
V zadnje pol leta je vaša deklica in tudi vaša družina doživela kar nekaj sprememb, tako tistih v vrtcu, kot v družini. Gotovo je deklica doživela tudi kakšno stisko vas odraslih ob smrti babice.

Glejte, spoštovana mamica; starši nosijo največjo odgovrnosot za svojega otroka. Vrtec je pomoč družini pri vzgoji otroka. Če imajo starši take dolžnosti imajo tudi pravice. Najmanj kar je, je to, da se jih posluša in poskuša njihove predloge upoštevati pri vsakdanjem delu. Starši najbolje poznajo svojega otroka. Gotovo je treba na drugi strani poslušati in upoštevati tudi mnenje strokovnjakov. Oboji pa želimo otrokom dobro!

Zelo si želim, da boste nekako uspeli priti rečem do dna. Da bo vrtec bolje sodeloval.

Želim vam vse dobro in še enkrat hvala!

Pišite še!
pozdravček
Dragica

Gospa Dragica,

iz dna srca hvala za vaš odgovor. Mi je lažje. Sem dogovorjena s pedagoško vodjo v vrtcu, da bo hospitirala v skupini, kar je reakcija na moje pismo. Upam, da bom slišana in da se bo z našimi skupnimi močmi in dobro voljo možno kaj narediti. Proti koncu tedna je namreč mož, ki je deklico peljal v vrtce doživel prvič v življenju njen gromozanski upor. Ni in ni hotela v vrtec. Pa ni bilo nikogar od vzgojiteljev, čeprav je prosil za pomoč za kakšno prijazno besedo deklici. Tako se je obrnil in jo odpeljal domov. Zvečer je dobila vročino, ki je trajala tudi v petek. Zdravnica pravi, da je to psihosomatski razlog. Sedaj pa vidim, da gre za hudo stisko otroka, ki jo moramo razrešiti. Če ne bo razumevanja in če bo otrokov odpor tako velik, potem bomo verjetno morali razmišljati o novem vrtcu.

Se pa bojim, da je sedaj tako “razrvana”, da ne bo lahko začeti znova.

HVALA vam za vaše tople besede.

Draga 1,2,3,4 !
Sem samo mama, vendar imam izkušnje tako z otrokom, ki je odklanjal vrtec kot z otrokom, ki je bil rad v družbi. No, v vrtcu se dogaja marsikaj: vzgojiteljica in pomočnica imata lahko večje ali manjše strokovno znanje, lahko sta na marsikaj pozorni, prav lahko pa marsikaj spregledata. Marsikdaj se zgodi, da ima otrok malce več “znanja” in “sposobnosti” na nekaterih področjih, pa mu je pri določenih aktivnostih dolgčas. No, takrat je vse odvisno od reakcije vzgojiteljice: se bo otroku posvetila še dodatno minutko, ga bo ignorirala in pustila naj se znajde, ga bo okregala ker trmari drugam in ne sledi ostalim……Pri 24 otrokih je že dobro, da vzg. poskrbi, da se ne porivajo, ščipajo, grizejo, tožarijo…in da se nihče ne oddalji (!). Če ni poskrbljeno, da si vsak otrok najde tudi prijatelja oz. skupinico sovrstnikov z istimi interesi ter najde tudi sam nekaj zadoščenj, je za otroka frustrantno preživet 8 ali kolikor že ur v njemu pustem in anonimnem kraju. Tudi če se deklici ni nič “zgodilo”, je zelo možno, da v nestimulativnem okolju samo stagnira in čaka, da bi se že vendar kaj dogajalo, pa še pridna, tihcena, zlata, nasmejana, olikana….mora biti.
Veš, jaz sem otroka pošiljala v vrtec kljub hektolitrom solz. Pa mi še danes to očita, in meni bo za veno žal, da nisem takrat poiskala še kakšne drugačne oblike varstva ali drugega vrtca.

Pozdravček

Draga Tulipanka,

zelo realno si pogledala na sitacijo. Tudi kot mama. Všeč mi je, ker si tako realna in odkritosrčna, se čuti, da ti ni bilo vseeno. Res je, preveč je otrok v skupini in za samo 2 vzgojitelja. To so težki pogoji in za zaposlene in za otroke, ki si želijo pozornost zase. Sem pričakovala, da bo v zasebnem vrtcu to malo na višjem nivoju (manj otrok v skupini glede na zelo visoko plačilo), pa žal ni tako. Samo profit je tisti, ki je gibalo vsega, kar pa ni prav.

Si lahko zamisliš, da v avstrijskem javnem vrtcu (take informacije imam) je v skupinici na 10 3- letnikov dvoje vzgojiteljev? Če to ni blagoslov za oboje.

Pa lepe dneve ti želim.

Prisrčna hvala.

Dragi vsi,

kot  mamica, jaz tudi imam veliko problemov zaradi vrtca. Že drugo leto moj fantek star 2 leti komaj hoce it v vrtec. Prvo leto, glih se je bil navadil in potem so zamenjali dobo, in spet problem. Seveda, zdej je starejši in bolj razume stvari, in je veliko zadev na mizi. Včasih noče hrane. Drugac je domov in če gremo na obisk, ali nam pridejo na obisk čist normalno vse, na igrišču tudi. Traja malo da stopi v stik z drugimi otroci, ampak čez 5-10min je ok. Govorilne ure sem imela z njegovo vzgojiteljico ki je zivi panik od ženske, in mi je rekla da moj otrok ima autizem. Peljem ga zdravniku in pravi da A od autizma nima. Danes sem ga peljala v vrtec in ko je zagledal pomično vzgojiteljico je takoj začeo jok.

Drugac, ta ženska, ki jo poznam od svojega starejšega sina, nikoli jo nobeden, jaz tudi, ni slišimo normalno se pogovarjat z otroci. Vedno nekaka komada, kričanje, strogo vse.

Sploh ne vem kaj naj naredim?