Spoštovana,

najprej naj se vam zahvalim za vaše sodelovanje in pripravljenost na tem forumu.
Sem v 21. tednu nosečnosti in trenutno pod hudim stresom zaradi strahu pred morebitno okužbo s toksoplazmozo. Testirana sem bila v 8 tednu nosečnosti – rezultati negativni, kljub temu, da živim na vasi, kjer sem se z mladimi in starejšimi mački crkljala praktično od rojstva, jedla tudi domače mesne proizvode, tudi doma sušene, jedla solato iz domačega vrta, kjer so se gibali mački. Doma smo sicer vse meso vedno dobro prepekli ali skuhali.

Celo nosečnost res pazim, da se zdravo prehranjujem. Izogibam se stikom z mački, surovo sadje in zelenjevo vedno dobro operem (solato perem toliko časa da skoraj izperem zeleno barvo iz nje), suhih salam, bitkov ali drugače surovega mesa ne uživam.

V nedeljo so sosedovi praznovali rojstni dan in prinesli k nam nekaj čevapčičev (svinjsko meso, doma narejeni, izvora mesa ne poznam, bojim se, da ni veterinarsko preverjeno meso.

Pojedla sem samo enega, na prvi pogled se mi je zdel ok pečen, ne krvav v sredini.

Ker so pekli na žaru na mreži (oglje), se bojim, da ni bil dovolj prepečen, vsaj v sredini.

Mami je kasneje pri njihovem mesu in nekaj čevapčičih sicer sumila, da ni bilo dovolj pečeno na sredini (malo rožnato).

Zakaj sem se sploh lotila tistega čevapčiča, je škoda razpravljati, vendar v dobri veri, da je dobro prepečen. Sedaj pa sem pod nenormalnih stresom, če bo kaj narobe s plodom. Jutri imam sicer morfologijo, verjetno me bo dala testirati tudi za tokso, vendar po branju forumov, se rezulati pokažejo šele čez približno tri tedne, takrat pa bom že v 24 tednu nosečnosti. Pripravljena sem takrat iti na testiranje tudi samoplačniško. Če se izkaže za svežo okužbo, je velika verjetnost, da prenesem kaj na plod…kaj potem? Do sedaj je bilo vse ok, brez slabosti, počutje zelo dobro, tudi vsi rezultati, ta toksoplazmoza pa me duši.

Toliko pazim, da res ne jem vse povprek, roke si redno umivam, zdaj pa lahko en sam čevapčič naredi toliko škode. Kaj je v tem primeru smiselno narediti? Čakati, mogoče takoj AC samoplačniško , da bi se začelo čimprej zdravljenje, če bi bilo to potrebno.
Posledic se res bojim. Kakšne so vaše izkušnje z okužbo v drugem trimesečju? Kaj mi svetujete? V primeru, da se pokaže okuženost ploda, je potem tudi za prekinitev nosečnosti prepozno. Otroka si drugače res želim in srčno upam, da bo z njim vse ok.

Hvala za vaš odgovor.

Vaš strah je res tisti iz prispodob: znotraj je votel, okrog ga pa nič ni…

Kot prvo – že sami ste ugotovili, da se človek (in enako velja za nosečnico) s toksoplazmozo ne okuži tako zlahka. Če bi to držalo, bi jo ob tolikšni izpostavljenosti, kot ste jo zapisali, zanesljivo preboleli že kot otrok. Pa čeprav večina mačk ni okužena s tem parazitom, kot je tudi izjemna redkost, da bi bilo okuženo meso, veterinarski pregled gor ali dol (ta se itak bolj usmerja na bakterije in na toksične dodatke, ne iščejo prav vsako bolezen!).

Večinoma so čevapčiči pripravljeni iz svinjine, ki ni ravno pogost vektor za toksoplazmo. In praviloma so najboljši čevapi res tisti, ki so v sredini še sočni, ne pa kot žaganje. In ker takšne poje večina, pa zato toksoplazma ne skače iz vsakega od njih, lahko verjamete, da je tveganje, da je ob enem čevapu v vas prišel parazitek, ki ga zatem še ni uspela uničiti vaša želodčna kislina, tako majhno, da ni vredno stresa.

A človeški um je nekaj posebnega – ko razvijemo strah (pa če je še tako iracionalen), se ta razrašča, sproža nove stiske – in psihično stanje v nosečnosti je prav idealno za to.
Zato se strinjam, da bo testiranje vsaj malo omililo stisko – ker pa pričakujem negativen rezultat (večinoma je rezultat tega testa dostopen v 2-3 dneh, ob negativnosti ali mejni pozitivnosti pa ga je treba ponoviti čez vsaj 3 tedne), boste vrtali verjetno dalje. Ko boste spet pojedli nekaj, kar je lahko po vašem mnenju vir grožnje vašemu otročku – toksoplazme, listerije, hepatitisa B, C, ….

Priporočam torej strpne pogovore s strokovnjaki (npr. vašo ginekologinjo) in realističnimi svojci (glede na napisano vaša mama ni ravno pomirjujoče delovala na vas :-)). Čisto iz varnosti pa meso prepečite tako, da sicer ne bo več vredno kulinarične pohvale, a boste ob njem bolj mirni.

AC pa kar odmislite – tveganje, da se kaj zaplete, je sicer majhno, a vsaj 10x večje kot za škodo zaradi toksoplazmoze, ki je ni.

Pozdrav,

Hvala za vaš odgovor, s katerim ste me precej pomirila.
Vseeno pa me zanima še nekaj stvari.

Ali imate ga. Lilijana mogoče podatke, koliko okuženih otrok ob rojstvu ali čez več let ima večje težave, v smislu kalcinacij v možganih, slabovidnostjo in slepoto?

Ali se zdravijo že okuženi plodi v maternici, da se prepreči večja škoda, ali je antibiotik namenjen le preprečevanju prenosa tokse iz matere na plod?

Ali je v primeru okužbe ploda v drugi tretjini nosečnosti matere, po 25 tednu še možna prekinitev nosečnosti ?

Hvala za vaš čas in vaše strokovne odgovore.

Draga kislalimona :-),

v Sloveniji je število otrok, ki imajo po rojstvu ali kasneje težave zaradi toksoplazme, s katero se je mama okužila med nosečnostjo, v zadnjih desetletjih izjemno majhno – vsekakor manj kot 1-2 letno. Pa še v teh primerih gre pogosto za težave, ki bi jih lahko povezali tudi z drugimi vzroki (npr. prezgodnje rojstvo, druga zdravila, ki jih je jemala nosečnica zaradi s toksoplazmozo povsem nepovezanih težav ipd.).

Namen zdravljenja nosečnice je tako zmanjšanje tveganja prenosa kot zdravljenje ploda – v primeru, ko dokažemo, da je parazit tudi v plodovnici in se je morda okužil plod.

Ker toksoplazma večinoma kljub dokazu prisotnosti v plodovnici (z AC) plodu ne dela nobenih težav, vprašanje o prekinjanju nosečnosti po 25. tednu zgolj zaradi serokonverzije ni umestno. Je pa prekinitev nosečnosti mogoča, kadar se ugotovi, da stanje ploda (predvsem gre za prirojene nepravilnosti ali poškodbe) ni združljivo z kakovostnim življenjem. O tem pa na osnovi izvidov presoja posebna komisija, v kateri so različni specialisti, tako zdravniki, medicinske sestre, pa tudi psiholog in socialni delavec.

Srečno,

Pozdravljeni,

Sem v 26. tednu nosečnosti po IVF. Zadnje čase imam občutek, kot da me situacije same najdejo… Načeloma na prehrano zelo, skoraj že pretirano pazim, a se mi je 2x v enem tednu zgodilo skoraj isto. Pred kratkim sva bila s partnerjem na pikniku. Na zadnjem perutninskem ražnjiču sem pri zadnjem grižljaju ugotovila, da je znotraj malo surov. Pojedla sem 3 ali 4 takšne ražnjiče, ne vem več koliko. Sicer niso imeli gor ne vem koliko mesa, a če je bil vsak znotraj malo surov, potem kar veliko…Seveda me je preplavila panika. Čez par dni se je zopet ravno meni zgodilo, da sem dobila surovo meso. Seveda nisem “sicirala” zrezka, ker so mi zagotovili, da so še prepekli. Po polovici zrezka sem ugotovila, da iz nekega dela mesa priteka prav kri, koliko takšnega sem pojedla iskreno ne vem. Tokrat je bila svinjina. Jezna sem bila nase, kako nisem bolje preverila, a na pogled so bili res v redu pečeni. Večkrat na dan se spomnim na ta dogodek in moram priznati, da mi gre zaradi tega kar na jok. Dvakrat v enem tednu… Res si ne želim, da bi zaradi take neumnosti izgubila otroka. Ob misli na to me preplavi panika. Prvo, perutninsko meso je bilo iz slovenske trgovine, drugo, svinjsko pa iz hrvaških Plodin.

Glede toksoplazmoze sem že bolj mirna, če se ne pomirim, bom šla vmes še na samoplačniško testiranje, kljuva pa me še ta listerija.

Panična sem, non stop opazujem, kdaj se bo otrok premaknil, večkrat mi spomin na situacijo izzive jok. Res se počutim odgovorno, a me komentarji “zdaj tako ne moreš nič”, “kar bo pa bo”, spravljajo v še večji obup in tesnobo. 

Najslabši so komentarji v stilu “kar bo, pa bo”, “sedaj ne moreš nič”. Ki prav podpihujejo vaš iracionalen strah.

Naj še enkrat ponovim: tveganje, da bi se okužili z listerijo s premalo pečenim mesom, je skoraj nično. Predvsem pa neprimerljivo manjše kot tveganje za okužbo na druge načine (ne nazadnje vas lahko na sprehodu pokaka golob ali kakšen drug ptič, ki ima kakec poseljen s to bakterijo).

Vedno rečemo – življenje je smrtno nevarno. In tudi nosečnost ima včasih tak prizvok – ampak bolj iz zgodovine, ko so zaradi zapletov umirale porodnice. Sicer pa je plod precej dobro zaščiten, dokler je v mami in ni prav veliko grozečih dogodkov. Zaradi takšnih res izjemnih dogodkov pa si ne smete zagreniti tega časa.

Torej: vse bo dobro. Vseeno se izogibajte množicam (kjer vas in mladička ogrožajo bolj bolezni, ki se prenašajo preko rok in prizadenejo predvsem dihala), si umivajte in razkužujte roke ter skrbite, da so sadje in zelenjava dobro oprani pod tekočo vodo (pred leti so v ZDA poročali o okužbah z listerijo, ki se je prenašala preko melon – bile so namreč na lupinah in ker sadež pred rezanjem ni bil opran, je bila onesnažena tudi sredica…).

Srečno!

Pozdravljeni;

Mene pa zanima kaksna je moznost okuzbe s toksoplazmozo, ce jes telecji zrezek v omaki, ki naj bi bil medium. Meni in partnerju se ni zdel medium; bil je skoraj well done, ce ni kar res bil. Ce ne bi tako izgledal na pogled, ga ne bi jedla. Me pa vseeno skrbi, ce je morda teletina res bila medium, kakor bi naceloma morala biti po besedah natakarja (vprasala sem ga ko sem kos mesa ze pojedla).

Kaj pa s premalo pecenim puranom?

Pravzaprav je tveganje res nično. Zato, ker se – če že – toksoplazma prenaša s surovim mesom (in ne ravno s teletino ali puranom), še raje pa z neoprano zelenjavo. In seveda preko neumitih rok…

In če ste spraševali natakarja, ste očitno jedli v urejenem okolju – ki je strogo nadzorovano tudi s strani inšpekcij.

Pozdrav,