Pozdravljeni.

Rada bi vas uprašala nekaj uprašanj?

Z izgorelostjo se borim sedaj tri mesece. Sem še vedno precej utrujena,čeprav precej počivam kolikor je to mogoče pri družini z dvema otrokoma,naredim le najnujnejše,ostalo počivam.

Zanima me,če je pri izgorelosti to normalno,da enostavno ne prenesem poslušanje določenih zvokov,nasploh mi ustreza tišina,saj res težko poslušam dolgo govorjenje,ali glasne zvoke. Takrat me tudi v sencah začne stiskati.Zanima me,če bo to s časoma minilo?

Imam cipralex in hodim na psihoterapijo,izvajam dihalne vaje in grem vsak dan v gozd za 15 minu,počasna hoja po ravnem. Mi zelo paše gozd in zrak in se psihično bolje počutim.

Me pa zanima,kako je s fizično aktivnostjo,vem da gre to zelo počasi in ne mislim nič prehitevati.

Je to uredu,da grem hodit za 15 min?

Ali kakšen je vaš nasvet,kako naj bi začeli in potem nadaljevali?

Že v naprej se vam zahvaljejem za odgovor.

Lp.

Spoštovani,

videti je, da ste se na ustrezen način lotili reševanja svoje težave. To, da vas moti hrup in dolgo govorjenje je pričakovana posledica izgorelosti. Preobčutljivost na hrup bo z rehabilitacijo postopoma izzvenevala. Počivajte v tišini kolikor vam paše. Enako velja za reakcije ob dolgem govorjenju.

Ja, to je v redu, da greste v gozd. Še posebej, ker pravite, da se po tem prijetno počutite. In seveda, ne gre nič prehitevati. Ko boste stopnjevali fizični napor, boste najbrž našli mejo, nad katero bi bili izrazito utrujeni in bi potrebovali daljši počitek. Enostavno se spustite nazaj pod to mejo. Je pa pomembno, da počasi iz meseca v mesec kapaciteta za telesno aktivnost narašča.

Lep pozdrav,

Uroš Drčić

Pozdravljeni.

Iskrena hvala za vaš zelo hitri odgovor.

Priznam ,da ste me z vašim odgovorom kar malo pomirili.Vem da je pot počasna,da se ne da nič prehiteti,ampak sem vesela da sem na pravi poti.

Še enkrat hvala in vse dobro vam želim.