Spoštovani.

Imamo težave s sinom, starim 13 let. Težave so že kar nekaj časa, predvsem je šlo za neuboganje, zadnje leto so težave tudi v šoli. Popolnoma je nezaintetesiran za šolsko delo, to se kaže tudi na ocenah. Tudi negativne ocene ga ne prizemljijo. Popoldne bo najraje čas potrošil za igro in provokacije svoje mlajšega bratca, ki je star 4 leta. Zadnje čase sva ga z možem večkrat našla na laži, iz denarnice je ukradel tudi že nekaj kovancev. Torej krade in laže. Popolnoma nič mu ne moreva več zaupati. Imel je žepnino, pa jo je takoj potrošil za brezvezne stvari, npr. majhne avtomobilčke, ki jih je imel doma že dovolj. Pregled nad njegovim denarjem imava z možem. Danes bi moral na trening, pa je namesto tega vzel svojo bančno kartico in šel v trgovino, kjer je kupil igrače. Kaj storiti? Sva že precej obupana. Ne gre zlepa, ne gre zgrda. Hvala za nasvet.

Spoštovani,

Pri 13 letih so najstnik v razvojno zahtevnem obdobju. Njegovo vedenje je problematično, vendar ima vedno funkcijo – nekaj sporoča, čeprav na neutrezen način.

V puberteti se pogosto zgodi, da otrok izgubi notranjo motivacijo za šolo, pravila in sodelovanje. Ne zato, ker bi bil len ali nesposoben, ampak ker se v njem dogajajo spremembe, ki jih ne zna ubesediti. Kraja drobiža, impulzivni nakupi igrač in laganje so pogosto izraz notranje praznine, dolgočasja ali občutka, da nima nadzora nad svojim življenjem. Ena možnost je, da je bil nadzor premočan (denar, urnik, preverjanje), in je otrok tej starosti odgovoril z uporom in skrivnostmi, ne s sodelovanjem. Provokacije mlajšega bratca so lahko tudi način, kako vsaj nekje dobi pozornost in občutek moči. Možno pa je tudi obratno, da je bilo nadzora in korekcij neustreznega vedenja premalo. Zato ni ponotranjil ustreznih regulacij svojih želja ter dovolj razvil tolernace frustracije in delovnih navad.

Ključno se mi zdi, da ločita dve ravni: razumevanje in meje. Razumevanje pomeni, da prepoznamo, da se sin ne počuti dobro – četudi to kaže na zelo neprijeten način. Meje pa pomenijo, da vedenje mora imeti posledice. V svetovanju se starši naučimo vzgojnega protokola, ki je preprost in preizkušeno učinkovit – brez dolgih pridig. Kratko, mirno, dosledno:

1. definicija nedovoljenega vedenja

2. definirane ustrezne (tudi dovolj ‘močne’) posledice (neprijetne za nedovoljeno vedenje in prijetne za ustrezno vedenje).

3. obe prvi točki jasno skomunicirani s sinom

4. striktna izvedba posledic.

Ne gre zato, da bi ga zlomili, ampak da se zaradi dovolj močnih posledic odloči vedenje spremeniti.

Hkrati pa je nujno, da z njim vzpostavita vsaj en varen prostor za pogovor, kjer ne bo zaslišan. Ne v trenutku konflikta. Morda ob sprehodu, vožnji ali skupnem opravilu. Ne sprašujta ga, zakaj laže ali krade, ampak kaj se mu dogaja, kako se počuti v šoli, ali ima sploh še občutek, da mu kaj gre. Če tega stika ne bo, bodo ukrepi sami po sebi slabše učinkoviti. Če čutita, da tega sama ne zmoreta več, je se zelo smiselno obrniti na izkušenega svetovalca, kjer bosta s svetovalce najprej razdelala kaj natačno je v ozadnju sinovega vedenja in v drugem koraku dodelala potrebno vzgojno veščino in jo izvedla v praksi.  To je tudi sicer izjemno pogosta tema psihosocialnega svetvanja.

Nikakor ni za obupati. Imata čas, da mu pomagata spremeniti vedenje. Vajin sin vas še vedno potrebuje, tudi če se obnaša, kot da mu ni mar. Potrebuje pa jasnost, doslednost in občutek, da je viden in slišan.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Pozdravljeni,

sva poiskala pomoč. Ker pa imamo srečanje šele konec januarja, bi vas želela še nekaj vprašati.

Ker mora sin v januarju popraviti nekaj ocen, se mora posledično sedaj med počitnicami učiti. Tudi ni šel k babici, kar mu veliko pomeni. To ga edino trigira. Pri babici so trenutno bratranci, s katerimi se zelo razume in igra. Se vam zdi kazen primerna? Mož je bil tri dni z njim, pravi, da je uspešen pri delu. Sedaj bo še tri dni dopoldne sam, potem pa načrtujem, da bomo šli na kakšen izlet, da ne bo samo šola cele počitnice.  Upam, da ga bo to kaj izučilo.

Pa še nekaj. Živimo v mestu, v stanovanju. Mož pravi, da je za sina to zelo neprimerno, vendar druge možnosti ni. Res je, da je sin zelo rad v naravi, zato tudi gre rad k babici, ki živi na vasi. Tudi dediju rad pomaga na kmetiji. Ali menite, da je lahko tudi eden izmed vzrokov za tako vedenje?

Hvala za odgovore.

Vi skrbite, ker 13 letni sin kupuje igrače ?!?!? Gospa … v današnjih časih se pri teh letih drogirajo, kadijo, sexajo ni da ni … vi pa skrbite, ker je ukradel par kovancev za avtoček ??

Imam brata star 15 let, pri 13 letih je delal (in še vedno dela) stvari, ki družino in vse osebe okoli njega postavijo v razkol. Pri 13 je že kadil (vejp potem še travo), o spolnem življenju svojega brata sicer ne želim vedet nič ampak ravno par mesecev nazaj je domov na vsake toliko prišla druga punca, včasih se je kar dosti dalo slišat iz njegove sobe, saj veste kaj, da mi ni treba v detalje.

Pravite, da se Vašemu pri 13 letih ne da učit ? Bodite realna, komu od nas se je pa pri teh letih dalo učit in ga niso zanimale vse druge stvari samo šola ne ? Skoraj nobenemu, razen izjemam, ki jih ni vredno omenjat (ker so posebna sorta ljudi), pa smo pravtako vsi končali OŠ, srednjo šolo, večina je tudi končaka ali vsaj vpisala faks.

Brez zamere ampak ne veste in se ne zavedate kaj res pomeni imet težave z otrokom. Vaš je normalen in povprečen najstnik v normalni puberteti.

Srečno. Lp

Aja, pa glede mojega brata sem vam omenila samo dve stvari izmed tisočih.

Brez skrbi, ok sina imate.

Spoštovani,

na podlagi dveh zapisov sicer ne morem biti gotov, verjetno pa je odgovor na prvo vprašanje: ja, posledica je primerna, in na drugo: ne, življenje v stanovanju ni razlog za opisano vedenje. To pa ne pomenti, da fantu ne bi dobro delo več preživetega časa v naravi.

Lep pozdrav,

Uroš Drčić