Zanima me kako se najpogosteje spopadate z to smrtonosno boleznijo, kakšna so zdravljenja in kako se morajo pacienti – bolniki obnašati ali bolje povedano spopadati s to boleznijo v glavi, da je uspeh čimbolj zagotovljen.

vem da sem vprašal nekoliko obširno, vendar me je vedno zanimalo, kako naj reagiram, če se to zgodi meni ali kako naj pomagam, če se to zgodi mojom bljižnim.

hvala in vse pohvale Vam, ki pomagate tem ljudem v stiski.

jaka

Rak kot bolezen je pri ljudeh se precej “zavit v meglo” in kot tak predstavlja nekaksen (pogosto) neutemeljen strah. Kot nekaj neoprijemljivega, nepoznanega, kar prezi na vas iz lastnega telesa.

V resnici pa bolezen sama ni vec taksna neznanka. Preucevanja so usmerjena ze na molekularni nivo, kjer skusajo z novimi zdravili vedno bolj tarcno (usmerjeno samo proti celicam raka, ne pa proti zdravim) zdraviti ter iscejo “sibke tocke” rakavih celic (spremenjene proteine, ki jih v normalnih celicah ni) za napad s temi zdravili.

Sama diagnoza raka se malo ni obsodba na smrt. Danes zdravimo raka s sodobnimi tehnikami in smo pri tem uspesni. Izobrazujejo se tudi zdravniki, posveca se posebna pozornost ustreznim najpogostejsim oblikam raka, da je prepoznavanje med bolniki, ki prihajajo v ordinacijo, lazje. Izvajajo se seveda tudi programi, v katerih ljudi vzpodbujamo k preventivnemu vedenju (samopregled dojk, mamografija, bris maternicnega vratu).

V grobem zdravimo raka na tri nacine: z operacijsko odstranitvijo, obsevanjem in zdravili (kemoterapija). Nacin, za katerega se odlocimo, je odvisen od vrste raka, njegove razsirjenosti in dostopnosti za npr. operacijski nacin. Vsak primer se mora zato obravnavati posebej, bolniki se med seboj pac razlikujejo. Vse tri oblike zdravljenja so ze zelo izpopolnjene. Poleg novih zdravil so naprave za obsevanje zelo napredovale, lahko izberemo vrsto, kolicino (jakost) zarkov, velikost povrsine in delno s temi parametri tudi globino, v kateri naj bo obsevanje najbolj ucinkovito. Kirurske tehnike postajajo vedno manj invazivne za bolnika, s tem pa se skrajsuje tudi njegova lezalna doba v bolnisnici ter zagotavlja hitrejse okrevanje.

Ob diagnozi (pa tudi pred njo) se vsak bolnik sooca z bojaznijo in zalostjo. So pa tudi taksni, ki bolezen zanikajo. Prva reakcija je torej zalost, prizadetost, sok, bolniki se sprasujejo, zakaj se je to zgodilo ravno njim. V vsakem primeru je dobro, ce jim je kdo na voljo za pogovor, pa naj bo to sorodnik, prijatelj, znanec. Dobro je, da jim zna kdo prisluhniti in jih vzpodbuditi, da zacne sodelovati pri zdravljenju. Ce se pojavi kaksno nezaupanje, dvom, ali porodi kaksno vprasanje, naj ta zaupna oseba pomaga vprasati zdravnika, ki osebo zdravi, kako in kaj.

Napacno pa ravnamo, ce z bolnikom ravnamo kot z dojenckom, ce ga pomilujemo ali vzpodbujamo njegovo samopomilovanje, ce ga imamo zaradi bolezni za dusevno moteno osebo, ce se vprico njega pogovarjamo o njem kot o tretji osebi, ce se ob nas pocuti, kot da mu nenehno zelimo kaj prikriti. Velja pravilo, da bolnik z rakom izve toliko informacij o svoji bolezni, kot si sam zeli.

V poteku zdravljenja se pojavijo mnoge custvene krize, v katerih bo bolnik z rakom potreboval custveno oporo, najpogosteje pogovor, pa tudi dotik, objem. Ne prikrivajte custev in se ne pretvarjajte. Naucite se govoriti o tem in tudi bolnika vzpodbujajte, da o tem spregovori, da ne potlaci stiske vase. Ce bolnik zeli, se lahko tudi vkljuci v skupino bolnikov z enako boleznijo, kjer se lahko pogovarjajo med seboj o svojih tezavah in custvih.

Vcasih to, da nekdo zboli za rakom, sprozi v druzini pozitivna dogajanja, odnosi se poglobijo, v stiski stopijo vsi obolelemu clanu na pomoc. Zato vam glede na vase vprasanje odgovarjam tudi tako, da je dobro, ce pozitivne odnose, redne pogovore in odkritost v druzini vzpostavite ze prej. Tako si boste med seboj zaupali in lazje premagovali tudi vsakdanje stiske ter se o njih tudi naucili govoriti. Te namrec zagotovo pridejo, rak pa na sreco ni zelo pogosta bolezen.

Vsekakor morate imeti pred ocmi, da je bolnik z rakom clovek, ki ima to bolezen in ne bolezen, ki ima (v oblasti) tega cloveka.