Pozdravljeni!

No moj problem je v prekomirnem uživanju hrane.Jaz jem cel dan in še ponoči prej ko grem spat.No to niso navadni obroki ampak ogromne količine hrane ki jih zaužijem.Z razliko od nekaterih ki se najprej najedo in potem bruhajo jaz tega ne počnem.Meni se to pozna na očitno preveliki telesni teži.Sam ne vidim izhoda iz tega.Jest sploh ne vem kaj naj naredim?Če mi lahko kdo svetuje bi ga prosil da mi lahko odgovori na to temo!To ni enostavna zadeva.Velikokrat sem že rekel da bom odnehal s tem.Sam to je bolezen.To je odvisnost od hrane.Zadnje čase imam tudi veliko drugih težav tako da je to še veliko bolj težko.Ne vem ,samo mislim da se mora to počasi končat.Mene ta telčesna teža ovira pri mnogih opravilih ki jih počnem.Seveda pa tudi izgled ni takšen kot bi moral biti.No že vnaprej se zahvaljujem vašim komentarjem te teme!

Lep pozdrav

Aleš

Iz vašega pisma ni moč razbrati, kako močno prekomerno hranjenje že vpliva na vašo težo. Vsekakor je pri takih težavah potrebno stvari vzeti resno in odločno v roke. Pogosto je potrebno preveriti naša stališča o hrani, o nas samih in spremeniti stvari v življenju, povezane z načinom prehranjevanja in dnevnimi aktivnostmi. Za to je potrebno, da se o tem podrobneje pogovorite s kakšnim strokovnjakom. Mogoče bi vam bilo v veliko korist, če se za začetek obrnete na katero od združenj ali društev za pomoč osebam z motnjami hranjenja, kot je Muza in se poskušarte dogovoriti za sestanek s svetovalko. Morda lahko poizkusite poiskati pomoč tudi prek svojega zdravnika.

Prvi korak je že narejen, da ste se oglasili, kar vztrajno naprej, potrebno bo veliko volje, ampak sprememba je mogoča,
kar pogumno,
Marija Anderluh

Zdravo Aleš,
sem imela tudi sama požrtije, ko sem bila najstnica, pa na faksu še tudi. Pa zdaj se tudi včasih pojavi “gromozanska lakota”, čeprav se že bližam tridesetim. Predvsem moraš ugotovit, zakaj se nažiraš in se lotiti problema tam. To je kot začaran krog. Mogoče ješ zato, ker si osamljen ali ker misliš, da te nima nihče rad. Nekoč sem nekje prebrala, da “ne živimo zato, da jemo”, ampak da “jemo zato, da (pre)živimo”. Izgled danes je pomemben – pa če še tako poudarjajo nasprotno, te vedno najprej ocenijo po tem, ali si simpatičen in z dobro postavo ali ne.
Pri meni je blo tako, da nisem bruhala, ampak sem žrla odvajala – v velikih količinah. Danes imam blazne probleme z želodcem in črevesjem in se moram strogo držati diete, ki mi jo je predpisal zdravnik. Nisem bila pri nobenem zdravniku, v bistvu sploh nihče ni vedel za mojo odvisnost od hrane, ampak sem se nekako izkopala iz tega (vsaj 99%). Odnos do hrane sem pa spremenila in kile so šle same dol.
Moja prijateljica je imela anoreksijo in še danes hodi k nekim skupinskim pogovorom, ki jih vodi psihiater. Po moje je najboljše, da se obrneš na strokovno pomoč, ker se boš sam težko izkopal iz tega. Posledice so pa lahko hude.
Veliko uspeha ti želim.
Salma

Jaz pa temu ne pravim zasvojemost s hrano, ampak uzivamje v hrani. Glede prekomerne TT lahko probas poskrbeti tako da se zacnes redno rekreirati in jes manj kaloricno hrano in tako ne bo nic vazno koliko pojes.
Poisci si razpredelnico o zivilih in njihovi sestavi, kalorijah in si komot sestavis jedilnik ki bo vseboval malo kalorij, vendar naJ bo kvalitetna hrana, pri tem ti lahko pomagajo tudi domaci.
UZIVAJ.

Dragi Ales,
prekomerno hranjenje ima lahko razlicne vzroke. Zelo pogosto je posledica neenakomernega hranjenja, ko npr clovek do vecerje ne zauzije nicesar, potem se pa potreba telesa oglasi kot nepotesljiv napad lakote. Lahko je povezano tudi z motnjo razpolozenja, kot je npr depresija. Pomembno bi bilo, da se o tem pogovorite z vasim splosnim zdravnikom, ki vam bo svetoval, kako se tega lotiti. Predvsem je pomembno najprej pregledati vas rezim hranjenja in ce rednih 4-5X dnevnih obrokov ni, poskusati to spremeniti. Predvsem je pomembno, da redno uzivate zmerne kolicine ogljikovih hidratov.
Ker je v zacetku pogosto s tem tezko, boste verjetno potreboval pomoc strokovnjaka. Zdi se mi, da vas vase hranjenje skrbi in da je pravi cas za korak k vec zdravja,
pogumno,

Marija Anderluh

ales, pisi:[email protected]