Si prvič v lajfu zaljubljen? Tako se namreč vedejo tisti, ki so se prvič zatrapali. Na vse ali nič greš in kljub temu, da se razumsko zavedaš, da se bo to slabo končalo, še kar vztrajaš v tem.

Destruktiven si do sebe, ker to dopuščaš. Kot prvo pojdi nazaj k psihiatrinji, nadaljuj s terapijami. Če ti ta ne paše, si najdi drugo.

To, da je ona brezposelna in neresna pri sluzbah (ko kar ne pride delat) , je zate voda na tvoj mlin. Ona te potrebuje za svoj luksuz, da gresta na izletke, ti pa jo rad razvajaš, ker “jo imaš rad”. Krog je sklenjen. Odvisna sta drug od drugega.

Ne vem sicer, kako imaš razdelano s svojo uradno punco. Koliko časa preživiš z njo, kolilo s svojo družbo? Imaš kakšne hobije? Nujno se moraš psiho-fizično zaposlit, saj si popolnoma odvisen od te svoje “fatalke”. Ampak to lahko narediš le ti.

Vsak je svoje sreče kovač in odgovoren da svoj lajf pelje po svojih tirnicah, ti pa to srečo prelagaš na ramena labilne ženske.

Kot ti je že nekdo napisal. NE BOŠ UMRL. Tudi če bo še bolj bolelo, ne bo bolelo za zmerom. Minilo bo. Sploh pa ti ženska kaže odlično ogledalo o sebi. Kakšen si, ko ne dobiš tega, kar bi rad. Kako daleč še lahko greš. Kje so tvoje meje oz.zakaj ne moreš sprejet njene odločitve, da ji ni do resne zveze (ti pa še kar upaš). Kot so gi že napisali drugi, če jo imaš res rad, jo boš pustil oditi. Tudi če gi ona piše smse ali te kliče, ji nisi dolžen vračat klicev in sodelovaz v tej burleski.

Res hvala za tale in prejšnje odgovore.
Nisem prvič zaljubljen, za seboj imam eno sedem letno zvezo in par krajših. Ampak tako hudo ni bilo že 10 let.
Danes sem šel izredno k psihiatrinji, ampak nisva prišla daleč. Pravi, da jo provociram, da imam izkrivljen pogled na življenje in da naj se aktiviram.
To, da je moja fatalka brez denarja, je res voda na moj mlin, ampak (žal) ni takšna ženska, ki bi padala samo na denar. Danes me je spet razjezila. Bila sva zmenjena za kavo in za sprehod, pa je potem morala predčasno domov, ker so barvali pirhe??? Potem se ni več oglasila, jutri pa bo vse po starem. Klici čez cel dan, popoldanska kava, potem pa bo pritresla nov izgovor in šla domov.
Drugače se trudim biti zaposlen, imam par športnih aktivnosti, z uradno punco sem skupaj npr. en ali dva večera čez teden in en cel dan za vikend, ampak me sploh ne veseli.
Fatalka je zame kot droga in zakaj se moram odreči edini stvari, ki me res veseli? Pričakoval sem nekako, da se bo ona v enem letu, odkar jo poznam, z nekom spustila v resno zvezo in za večno izginila, ampak nič od tega. Vem, da je neumno, ampak zdi se mi vredno žrtvovati veliko samo za njeno družbo. Kako bi jo le uspel prepričati, da mi lahko zaupa, da nisem tak kot njen oče, da jo ne bi zapustil…?
Sem pa vseeno sedaj malo bližje temu, da resno razmišljam o tem, da jo začnem ignorirati. Morda v kratkem dobim novo službo in bom z delom še bolj zaseden, vsak drugi dan ali še pogosteje športam, imam punco, ki je čisto privlačna, verjetno bi zdržal, ampak zaljubljenost je kot droga. Vem pa, da se sramotim s svojo obsedenostjo in pomanjkanjem spoštovanja do samega sebe.

Hja. Si že močno poškodovan, ne glede na to kakšen patron si sam.
Pravzaprav je takih oseb kot je tvoja znanka že kar precej. Tudi takih kot si ti sam, je precej. Ni neke velike razlike med vama.
Kaj bi ti sploh rad? Menim, da ne veš.
Morda misliš, da ji želiš pomagati, ji pokazati kako se primerno živi (po tvojih merilih). Ne bo ti uspelo saj ima znanka ogromno tovrstnih izkušenj in je zato v neulovljivi prednosti.
Če ne želiš osebnostno in finančno propasti jo čimprej popolnoma ignoriraj in se ne zanimaj več o njej. Nima smisla, da se boriš za nek tvoj dosežek pri njej, ker v resnici ne boš dosegel ničesar. Tovrstne osebe ne zanimajo pogovori, sprehodi, izleti. Zanima jih v kakšno družbo jo lahko vpelješ, da lahko širijo svoj potencialni krog žrtev (sponzorjev). Ne bodi presenečen, če že kofetka z kakšno osebo, katero je spoznala preko tebe. Tako pač je in s tem ni nič narobe.
Občasno je prav odlično biti sam, si vzeti čas za prave prijatelje. Takrat ima človek možnost opaziti tudi druge ljudi in njihova ravnanja katera sicer zaradi zasledovanja tujih ciljev, ki postanejo tvoji, popolnoma spregleda. Ob priliki poskusi.
Imej se

Pri tebi je lahko problem, ker hočeš bit na silo v odnosu, z nekom, raje kot sam.
Edini vzrok bi lahko bil tale, da sebe ne znaš kam umestit. Ali bežiš v delo ali v veliko zaljubljenost, nekaj kar je obsežno, v obsegu zate.
Ko ona pride na kavo, se zaveda resnice, da ne želi tako in gre domov ali pa jo kličejo obveznosti. Malo butast izgovor barvanje prihov, toliko dni prej. Morda se poigrava s tabo in tvojimi čustvi, lahko pa se ti preko koga maščuje ali iziva, ali je nameščena da ti dela tako. Takim ne verjamem nič. Lepo se distanciraj, ker to ni prava in zdrava zaljubljenost. Ko boš to dojel, bo rešil zadevo. Pa najsabše je to da si samo z nekom, da nisi sam. Od tu je izvor tvoje nesreče, niti psihiater ti ne morem pomagat, ko si toliko prepričan v svoj prav in voziš dalje napačen vzorec. Ti se moraš spremenit in prijet v roke. Odločitev je na tebi, ne moreš nekoga pritiskat v odnos. Zljubljenost ni pokazatelj prave poti, žal.

Res hvala za tale in prejšnje odgovore.
Nisem prvič zaljubljen, za seboj imam eno sedem letno zvezo in par krajših. Ampak tako hudo ni bilo že 10 let.
Danes sem šel izredno k psihiatrinji, ampak nisva prišla daleč. Pravi, da jo provociram, da imam izkrivljen pogled na življenje in da naj se aktiviram.
To, da je moja fatalka brez denarja, je res voda na moj mlin, ampak (žal) ni takšna ženska, ki bi padala samo na denar. Danes me je spet razjezila. Bila sva zmenjena za kavo in za sprehod, pa je potem morala predčasno domov, ker so barvali pirhe??? Potem se ni več oglasila, jutri pa bo vse po starem. Klici čez cel dan, popoldanska kava, potem pa bo pritresla nov izgovor in šla domov.
Drugače se trudim biti zaposlen, imam par športnih aktivnosti, z uradno punco sem skupaj npr. en ali dva večera čez teden in en cel dan za vikend, ampak me sploh ne veseli.
Fatalka je zame kot droga in zakaj se moram odreči edini stvari, ki me res veseli? Pričakoval sem nekako, da se bo ona v enem letu, odkar jo poznam, z nekom spustila v resno zvezo in za večno izginila, ampak nič od tega. Vem, da je neumno, ampak zdi se mi vredno žrtvovati veliko samo za njeno družbo. Kako bi jo le uspel prepričati, da mi lahko zaupa, da nisem tak kot njen oče, da jo ne bi zapustil…?
Sem pa vseeno sedaj malo bližje temu, da resno razmišljam o tem, da jo začnem ignorirati. Morda v kratkem dobim novo službo in bom z delom še bolj zaseden, vsak drugi dan ali še pogosteje športam, imam punco, ki je čisto privlačna, verjetno bi zdržal, ampak zaljubljenost je kot droga. Vem pa, da se sramotim s svojo obsedenostjo in pomanjkanjem spoštovanja do samega sebe.[/quote]

Ok zdaj te pa res ne steksm. Pa saj ti z njo hodis na kave, kaj je pol tuki sploh problem? Ne mores jo imet ves cas zase, saj kot je brati se niti poznata ne dobro. To ni zaljubljenost kaj sele ljubezen, to je obsedenost. Istocasno imas njo in se eno drugo -to je varanje, ce smo ze pri tem, da imas z obema nekaj. In daj ze dojami, lahko da te je slucajno videla s to drugo punco in te posledicno tudi ona mal nateguje in izkorisca kriv si pa sam. Ne spostujes ne sebe, se manj pa obe punci… na koncu bos ostal brez obeh…

Ojoj zdaj začenjam razumeti. Ti od fatalke pričakuješ stalno pripravljenost. Da ti je vedno na voljo. Nenehno jo klicariš in pričakuješ, da nima drugih obveznosti. Da se bo vedno javila, veliko odpisovala na smse. To je precej nerealno pričakovati. Sploh pa imaš punco. Tudi če je v resnici nimaš prav nič rad in si med seksom z njo predstavljaš fatalko, dejstvo ostaja. In tvoja fatalka ne bo nič popustljivejša do tebe, če imaš dekle ali če si samski. Imam občutek da se ti ne pusti izkoriščevati za svoje potrebe, kar je tudi prav. Praviš da imaš le eno željo zares, njo. Pa ni čisto res. Imaš več želja oz.potreb. Biti v vezi z dekleti, ki jim nič ne daš da vsaj malo odmisliš svojo neuslišano fatalko. Če te potrebe ne bi imel, bi ostal samski, dokler si ne urediš podstrešja. Takole razsut in razdvojen ne moreš kvalitetno furati nobenega področja svojega življenja, niti službe ne.

Pa kaj če je šla prej domov, ker je “mogla” barvat pirhe? A ne bi smela ali kako? Pričakuješ da prilagodi vse svoje stvari zato ker gre s tabo na kavo? To naj bi bil prijeten dogodek, ne obveza in nikakor ne strogo začrtan čas. Ti bi pač rad z njo bil na dooolgih kavah, njej pa ni do tega – si sposoben to dojet? Ona ne želi predolgih druženj. Ne ker bi te hotela kaznovat ali načrtno mučit, ampak ker ji je tako udobno.

Nauči se sprejet besedico ne in spoštuj to.

Tvojo obsedenost z njo boš moral krotiti TI, ne ona. Ni ona kriva da se tako vedeš kot se.

Vidiš “manko discipline” zato pa jaz pravim kaj pa, če je obratno. Jaz imam podobno izkušnjo z enim tipom, le da je obratno – jaz kao njega dušim s tem, da bi ga rada ves čas zase, da bi mi bil na voljo… samo pri meni je vse samo preko maila in gmail chata… s tem, da že od prej vem, da ima tip tud druge klepetalke (preverjeno) in, da mene enostavno skensla, ko mu kakšna druga bolj zapaše. Je pa point v tem, da sem bila jaz njemu ves čas na voljo, ko je bil poškodovan, ko je on imel čas in rekel takrat in takrat sem vedno prišla na klepet, ker drugače itak nikoli nebi bilo nič, ker on mene ni upošteval… No pol sem pa jaz zbolela mi pa on ni bil nikoli na voljo, vedno samo obljube in od teh obljub potem nič. Veste pa kako je, če si bolan in po bolnicah ti ne ostane nič drugega kot internet… No in, ko je bilo meni dovolj teh njegovih obljub se je pa on naredil bogega in sem bila jaz vsega kriva in bohvej komu vse govori kakšna sem jaz… Lahko bi me skenslal, ko sem bila zdrava, sva imela prav tako “nesporazume”, ampak ne, takrat ne, skesnlal me je, ko sem zbolela, on je pa revček. Vem, da je zelo majhna možnost, da je tale jurresis on, ampak zgodba je zelo podobna le obratna – tukaj kao punca šprica službo, v moji zgodbi jo je on, tukaj kao punca daje neke obljube oz. se umika, v moji zgodbi se je on, tukaj se kao punca boji zavrnitve (kao zaradi očeta…), v moji zgodbi tip ni hotel imeti nič, se je na nek način “bal zavrnitve” ne vem. Skratka zelo, zelo podobno, če ne kar “isto” samo obratno.

Česar jaz ne razumem je to, zakaj pravzaprav pišeš sem?
Tebi čisto paše točno tako, kot je. Imaš punco (ali več punc istočasno)
zraven pa še eno “fatalko”, ki ti je za izgovor, da ne urediš svojega življenja.
Lažeš, varaš, se afnaš, delaš z drugimi ful grdo…revček si na koncu pa ti?
Men se nič ne smiliš, smilijo se mi pa vsi (vse) ki ti nasedejo (ker – o ja, jokat
in stokaš pa znaš, to pa ja)

Zakaj pišem sem? Ker trpim. Nesrečno sem zaljubljen v žensko, ki me kliče trikrat na dan, pisari smsje, jo videvam vsak dan, že desetkrat je začela pogovor o tem, da me ima rada, da si želi resne zveze z mano, pa nikoli nič od tega.
Čeprav sem nepošten, ne varam nikogar. Spim samo s svojo punco, s fatalko nimam nobenega fizičnega stika. Parkrat sem jo na hitro objel. Danes sva šla plavat in se me je po dolgem času, po naključjo, čisto na hitro, čisto nedolžno dotaknila parkrat. Odreagiral nisem, ker nočem biti vsiljiv in ker ne želim biti znova zavrnjen.
Potem mi je napisala:” hvala za lep dan, prijetno je bilo”. Ampak to je zgolj dajanje lažnega upanja. Ne vem, kaj naj ji na to odpišem. Če ji vrnem enak ali podoben kompliment, bo tako ali tako zamenjala temo.

Manko discipline me je obtožil, da jo nenehno klicarim. Sploh ni res, kličem jo redko, morda enkrat na tri dni, tako ali tako ne dviga telefona. Tudi vabim na izlete in kave jo zelo poredko, saj si čas zame vzame samo takrat, ko njej ustreza. Prejšni teden sem naredil izjemo in jo povabil za en dan na morje, ker tako ali tako ni hodila v službo.

Zakaj pišem sem? Ker trpim. Nesrečno sem zaljubljen v žensko, ki me kliče trikrat na dan, pisari smsje, jo videvam vsak dan, že desetkrat je začela pogovor o tem, da me ima rada, da si želi resne zveze z mano, pa nikoli nič od tega.
Čeprav sem nepošten, ne varam nikogar. Spim samo s svojo punco, s fatalko nimam nobenega fizičnega stika. Parkrat sem jo na hitro objel. Danes sva šla plavat in se me je po dolgem času, po naključjo, čisto na hitro, čisto nedolžno dotaknila parkrat. Odreagiral nisem, ker nočem biti vsiljiv in ker ne želim biti znova zavrnjen.
Potem mi je napisala:” hvala za lep dan, prijetno je bilo”. Ampak to je zgolj dajanje lažnega upanja. Ne vem, kaj naj ji na to odpišem. Če ji vrnem enak ali podoben kompliment, bo tako ali tako zamenjala temo.

Manko discipline me je obtožil, da jo nenehno klicarim. Sploh ni res, kličem jo redko, morda enkrat na tri dni, tako ali tako ne dviga telefona. Tudi vabim na izlete in kave jo zelo poredko, saj si čas zame vzame samo takrat, ko njej ustreza. Prejšni teden sem naredil izjemo in jo povabil za en dan na morje, ker tako ali tako ni hodila v službo.[/quote]

Ti trpis? A si sploh predstavljas kako bo trpela ena od punc (po vsej vrjetnosti ta s katero si intimen), ce se slucajno una odloci bit s tabo? Jasno, da varas saj si zelis ene, ki ti je nedostopna z drugo se pa tolazis. Koliko casa se bos tolazil? Dokler ti una ne bo dostopna, ko ti bo bos pa to s katero se tolazis odvrgel kot papircek. Gledas samo nase vseeno ti je pa kaj bo z eno od punc, ko se bos ti odlocil za eno. Ce ti je ze zdaj tako tezko pomisli malo kako ti bo, ko bos moral eni povedat, da je konec. Ali pa si zelis furati ta trikotnik, pol res nevem zakaj pises sem. Ali pa res nimas nobenih custev in spostovanja, do tiste, ki jo bos enkrat zavrnil.

S fatalko sem prekinil vse stike. V petek sva bila še cel dan skupaj, bilo je zabavno, napisala mi je potem sms: “hvala za lep dan, prijetno je bilo”. Celo parkrat se me je po nesreči/čisto nedolžno dotaknila, kar se ni zgodilo že celo večnost.
Od petka jo torej ignoriram. Včeraj mi je poslala par smsjev, danes pa nič od nje. Trpim. In imam še vedno nekaj lažnega upanja. Ali sem se prav odločil? Bi ji moral sporočiti, da takšnega odnosa ne zdržim več? Eno leto sva se videvala približno petkrat na teden. Lahko bi ji postavil ultimat. Lahko bi jo poslal k vragu in tako zaprl poglavje in šel naprej. Ampak po toliko lepih trenutkih in toliko pogovorih o zvezi med nama je težko kar obupati. Pričakoval sem, da se bo ona umaknila od mene.

To kar delas je zelo grdo, ko ti napise, da se je imela lepo jo ti ignoriras. Ignorirati jo zacni takrat, ko ti nekaj ni vsec.
V njej ne vidim cisto nobene napake. Napaka je pri tebi. Obnasaj se do nje normalno, lahko sta prijatelja, druzita se, brez nekega hitenja, brez obveznosti, ce mora iti mora iti pusti jo, skratka obnasaj se normalno, prijateljsko
Lahko ji poves, da ze malo dolgo traja in, da ne ves pri cem si, morda pa ona caka tvoj prvi korak. Ce pa se ne bo nic pa ji povej, da se zate zanima ena punca in, da zdaj pa moras vedeti kaj in kako.
Pravis da si star 33, ocitno nisi, ce se ne znas niti pogovorit in pozanimat kaj in kako.

Vem, da ni lepo, da kar naenkrat začnem z ignoranco, ampak ne vem, kaj naj drugega. Počutim se, kot da sem ji odveč. Toliko pogovorov o resni zvezi sva imela, večinoma jih je ona začenjala, pa nikoli nič od tega. Sploh ne vem, kaj naj. V celem letu je danes prvi dan, ko nimava nobenega kontakta.
Rad bi ji napisal, da je nočem ignorirati, da jo pogrešam, da mi je neskončno žal izgubljenega prijateljstva, da jo imam rad, da ima občasno nefer odnos do mene. Ampak vse te besede so samo dodatno poniževanje pred njo. Ve, da jo imam rad in to, da mi ne zaupa, vidim samo kot njen izgovor.
Vsi moški, ki sem jih vprašal za nasvet, so mi dejali, naj jo ignoriram, ker očitno stvar ne pelje nikamor. Ampak eno leto sva se nonstop družila in težko se odpovem edini ženski, ki me trenutno zanima in grem nazaj v totalno depresijo.

Ni potrebno da si v total depresiji zaradi tega, malo se le umiri in potrpi.
Ignoranca sicer ni najbolj uredu, ampak to se sedaj šteje pri tebi za umik, kar je prav.
Če bo pa preveč drezgala vate ali kaj zahtevala, pa ji samo na kratko povej – “potrebujem čas zase, želim biti sam”, ali nekaj v tem smislu, zelo na kratko. Če bo upoštevala in te spoštovala potem uredu, če pa te ne bo potem pa lepo ignore.
Sedaj pa si naredil distanco, umik in pohvale vredno, morda celo zrelo, no videl boš kaj bo čas prinesel.
Spoštuj se in ne dovoli da te žalost predvlada sedaj, prej pa zaljubljenost.
Še vsak je preživel, tako da boš tudi ti.
Nič drastično ne štej in ne glej na vse skupaj, štej si to za mini umik in počasi boš dojel da je bilo to dejanje prav in potrebno. Še ponosen boš nase, da si nekaj dobrega zase naredil.
Čestitke za ta pogumni korak!!!
Imej se rad!

Mogoče je čas da presegaš ta gordojski vozel in postaneš FER. Iskren. Napiši ji sms, da “se boš umaknil, ker ti ta odnos ne ustreza več. Lahko ji priznaš da sicer uživaš v njeni družbi, da pa si želiš več in drugače in da se rabiš posvetit sebi. Ne kujem zamer, ampak najine poti so šle v drugo smer. Vse lepo ti želim.” In to je to.

Tako boš pomirjen v sebi, saj boš ravnal iskreno in odgovorno do obeh. Na tak način ne puščaš ran, zamer, ne gojiš jeze, ampak daš sebi in posredno tudi njej prostor za svobodo. To je pravzaprav največ kar lahkp komu daš, vključno kar lahko daš sebi.

Svobodo si vsak tolmači drugače, v resnici pa gre tud za odgovornost do sebe, da delaš tiste stvari ki te polnijo, ne ki služijo trenutni kratkotrajni zadovoljitvi tvojih hipnih potreb.

Einstein je rekel “Norost je, če vedno ravnamo enako, pričakujemo pa spremembe.”

Vse dobro na tvoji novi poti!

Moram napisati, kaj je novega, itak sem čisto iz sebe.
Moja ignoranca ni trajala dolgo, izkoriščevalko sem sicer malo držal na distanci, bolj poredko odpisoval in se kdaj naredil zasedenega.

Njeno zanimanje zame je seveda posledično narastlo. Zadnjič me je spraševala, če sem še samski, zakaj nimam dekleta, kaj je sedaj z nama. Spraševala je, kako bi bilo, če bi živela skupaj, če bi se kregala itd… Vedel sem, da iz vsega ne bo nič.

Danes je sledil njen pričakovani protinapad:
Je seveda brez službe, sedaj tudi brez prihrankov, začela bo dobivati socialno pomoč. Rekla je, da vsi izleti, vsa kosila, počitnice odpadejo. Da si je želela načrtovati stvari z mano, ampak dokler ne bo službe zanjo, tega ne more. Da se lahko videvava samo na kavah. Da ne ve, ali jo imam res rad ali jo želim kupiti. Da je depresivna, povsem brez denarja in pravi, da ima občutek, da mi je nekaj dolžna.

Sam vidim tri razlage: da ima dejansko slabo vest in da ne ve, kaj bi storila sama s sabo in z mano.
Da sem ji tako odveč, da so njene finančne težave dober izgovor, da druženje z mano zreducira na minimum. Ali pa da pričakuje mojo velikodušno ponudbo, da bom sam financiral vse. To sem ji že nekako predlagal, ampak morda nisem bil dovolj vztrajen.

Njen odnos je seveda manipulantski, v najboljšem primeru lahko rečem, da je popolnoma nezanesljiva, neresna in da čez noč menja svoje poglede. Ampak še vedno sem grozno zaljubljen in si predstavljam lepo življenje, ki bi ga lahko imel z njo.

Aja, pozabil sem napisati svoje ime v zgornjem postu 🙂

Papak si. Ženska s teboj ne misli ustvarjati skupne prihodnosti in bi te izkoriščala, ti bi jo pa še financiral?

S takimi ljudmi ni prihodnosti. Resno, če hočeš sebi dobro, z njo takoj zdaj prekini vse stike. Nič več dopisovanja in klicev. Ta tvoja zaljubljenost ti je v pogubo, z njo ni možno lepo življenje. Zdaj je samo na tebi, če si toliko karakterja in storiš, kar sem ti napisal.

Takole se mi dozdeva.
Ti si pravzaprav ona in tukaj ščeš dodatne ideje kako nekoga izsesati.
Takih kot je ženska v opisu je ogromno, konkurenca je velika, načini obnašanja so vsem zelo podobni.
Vedno se iščejo novi dajalci na katere se lahko prisesajo.
Kaj pravzaprav nudijo svojim žrtvam?

To tebe se tako obnaša, ker se lahko. Ker si labilen, na voljo, zaljubljen. Le od tebe je odvisno, kdaj boš to prekinil. Takim ženskam so načeloma všeč tipi, ki se ne trudijo preveč. Ti se čist preveč.